Piše: Keith Miles
V antičnih časih je bila najbolj cenjena lastnost, ki jo je človek lahko imel, izkušenost.
V preteklosti je bil mojster nekega poklica ali veščine človek z zelo bogatimi izkušnjami, kar mu je omogočalo, da je svoje znanje in izkušnje dobro prodajal, hkrati pa so se pod njegovim vodstvom usposabljali drugi kot vajenci ali učenci. To je veljalo na vseh področjih, od velikih slikarjev in kiparjev do mizarjev in zdravnikov.
Velika prednost pridobivanja znanja in spretnosti skozi izkušnje je v tem, da so izkušnje skupek tako napak kot uspehov, velikih in majhnih zadev ter marljivosti in ponosa.
Seveda se pri učenju pod mojstrom razvije tudi spoštovanje učenca ali študenta do mojstra. Znanstvenik in filozof 16. stoletja Francis Bacon je dejal, da je najboljši pogoj za napredek združitev energije mladosti z izkušnjami starosti.
Tudi drugi znani ljudje so govorili o izkušnjah. Naj navedemo nekaj primerov.
Filozof Immanuel Kant: »Izkušnje brez teorije so slepe, teorija brez izkušenj pa je samo intelektualna igra.«
Julij Cezar: »Izkušnja je učiteljica vseh stvari.«
Filozof John Stuart Mill: »Obstaja veliko resnic, katerih polnega pomena ni mogoče doumeti, dokler jih osebna izkušnja ne približa posamezniku.«
Sveta Terezija Avilska: »Da bi dosegli nekaj dobrega, je zelo koristno, če smo prej zašli na napačno pot in si tako pridobili izkušnje.«
Obstaja še mnogo drugih primerov − le pobrskajte po spletu!
Ko razmišljamo o znanstvenem razvoju, vidimo, da temelji na preteklih izkušnjah in eksperimentiranju. Skoraj nikoli ne temelji na pobožnih željah. Velikokrat je potrebna trmasta vztrajnost.
Na žalost pogosto prevladuje domneva, da je samo izobrazba dovolj za opravljenje nekega dela ali reševanje zahtevnih nalog. Ta domneva je velikokrat razširjena na področju politike, kjer se na primer predpostavlja, da bo nekdo z višjo izobrazbo takoj po končanem študiju vedel več kot starejša oseba z življenjskimi izkušnjami, ki pa ima nižjo izobrazbo.
Morda je v politiki najočitnejše vztrajno prepričanje, da bosta socializem in njegov tesni spremljevalec komunizem prinesla družbeni in gospodarski uspeh, čeprav sta vsakokrat, ko sta bila preizkušena, propadla. Izkušnje prav tako kažejo, da sta pogosto privedla do bede ali nečloveškega ravnanja. Čeprav je Albertu Einsteinu pogosto napačno pripisan citat: »Definicija norosti je, da vedno znova počneš isto in pričakuješ drugačne rezultate,« bi v tem smislu izkušnja morala preprečiti ponavljanje napak.
Izkušnje so prav tako pokazale, da so se voditelji totalitarnih sistemov pogosto osebno obogatili. Levica ima navado govoriti eno in početi drugo – samo preberite knjigo Novi razred Milovana Đilasa.
V ameriškem univerzitetnem sistemu se podelitev diplome ne imenuje graduation (diplomiranje), kar bi lahko nakazovalo novo usposobljenost, temveč commencement (začetek), kar pomeni nov začetek ali vstop na dno nove življenjske faze. Sam izraz tudi nakazuje, da je v družbi veliko ljudi, ki so s pomočjo izkušenj dosegli praktičen uspeh in življenjske dosežke.
Presenetljivo je, da se nekatere politične stranke nikoli ne znajo učiti iz lastnih neuspehov, prav tako pa volivci pogosto nikoli povsem ne dojamejo naukov iz izkušenj izvolitve strank, ki so se dosledno izkazale za neuspešne.
Morda bi se morali bolj osredotočiti na izkušnje in pretekle rezultate tistih, ki kandidirajo za parlament, in manj na listine, ki so jih pridobili v izobraževanju, ali na publiciteto, ki so jo ustvarili. Navsezadnje diploma iz angleške književnosti diplomanta še ne naredi velikega pisatelja, diploma iz ekonomije še ne naredi velikega ekonomista, diploma iz poslovnih študij še ne naredi uspešnega poslovnega voditelja in diploma iz vojaških študij še ne naredi velikega generala.
