Piše: A.H. (Nova24TV.si)
Zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih, za koncesionarje pa bo uvedena vrsta omejitev, je med drugim napovedala ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Zakon naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem naslednje leto. Predlog je naletel na oster odziv združenja Mladih zdravnikov.
“To so radikalne spremembe v zdravstvu. Žal pa ne v smer, kot prikazuje vlada RS. Upamo, da bodo mediji temi posvetili malo več kritičnega razmisleka, saj je tematika kompleksna in bo nepovratno vplivala na življenje in zdravje državljanov Slovenije,” so še poudarili Mladi zdravniki.
Kaj prinaša novela?
Ministrica Prevolnik Rupel pravi, da novela prinaša ločitev javnega zdravstvenega sistema od zasebnega, kar bo zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, preprečilo delo pri zasebnikih. Poleg tega predvideva uvedbo omejitev za koncesionarje, medtem ko bi bila davčna razbremenitev zdravnikov spodbuda za njihovo večjo prisotnost v javnih zdravstvenih ustanovah. Meni, da je trenutna struktura slovenskega zdravstva sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev in zasebnikov, pri katerih so zdravstvene storitve dostopne le samoplačniško. Cilj novele zakona naj bi bil spodbujati zdravnike, zaposlene v javnih zavodih, da tam opravijo čim več dela, hkrati pa omejiti njihovo delo v zasebnem sektorju. Zdravniki v javnih zavodih po novem ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev, prav tako ne bodo mogli delati prek (popoldanskega) s.p.-ja ali d.o.o.-ja.
Lahko bodo dobili soglasje za delo pri drugem delodajalcu, a le v okviru druge javne ustanove, kot so bolnišnice in zdravstveni domovi, vendar bodo morali za to izpolniti določene pogoje. Vlada namerava uvesti tudi merjenje učinkovitosti zdravnikov v rednem delovnem času, nadrejeni pa bodo morali spremljati, ali zdravnik izpolnjuje svoje obveznosti. Poleg tega zdravniki ne bodo smeli zavračati nadurnega dela, preden bodo dobili soglasje za delo drugje.
Ministrstvo bi z namenom “motivacije” uvedlo nižje davčne obremenitve na podjemne pogodbe. Te olajšave bodo veljale le za dodatno delo v matični javnozdravstveni ustanovi, kjer bo zavod oproščen 25-odstotnega davka na izplačila. Velike spremembe se obetajo tudi koncesionarjem, ki bodo morali zdravnike redno zaposliti. Obseg njihovega programa bo odvisen od števila redno zaposlenih zdravnikov. Hkrati koncesionarji ne bodo več mogli preprodajati koncesij, prav tako bodo morali obvezno sprejemati bolnike. Trimesečno prehodno obdobje bo omogočilo koncesionarjem, da uredijo zaposlitve in pogodbe v skladu z novimi pravili. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je le eden od dvanajstih zakonov, ki jih Ministrstvo za zdravje namerava spremeniti v okviru zdravstvene reforme. Predlog zakona bo naslednji teden poslan v javno obravnavo, ki naj bi trajala mesec dni, cilj ministrstva pa je, da bi zakon začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto.
Radikalni poslanec Levice in “Glas ljudstva” s svojim predlogom
Predlog zakona pa buri duhove tudi znotraj koalicije. Naletel je na kritiko skrajnega Kordiša, ki je prepričan, da zakon uvaja nadaljevanje privatizacije javnega zdravstva. Vlado je napadel tudi z vidika, da ne izpolnjuje obljub iz koalicijske pogodbe. Ker novela po njegovem mnenju ne izpolnjuje zavez, namerava vložiti v parlamentarno obravnavno predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Glas ljudstva.
Kordiš je zaradi svojega delovanja pred časom povzročil razkol znotraj stranke Levica. Prepričan je, da je že tako skrajna stranka še premalo skrajna v svojem delovanju, njegovi strankarski kolegi, ki so ga že skoraj povsem izolirali iz strankine sredine, pa so ga javno obtožili, da je skušal izsiliti določene kadrovske odločitve. O razkolu znotraj stranke smo pisali – TUKAJ in TUKAJ.
