Piše: Spletni časopis
Skupina poslancev vladnih strank je v DZ danes vložila predlog zakona o konoplji, ki pa v sistemu dokumentov državnega zbora za zdaj še ni dostopen. Je pa navedeno, da sta prvo podpisani in s tem predlagateljici Sara Žibrat (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica). Iz SD so tako pojasnili, zakaj jih ni zraven:
“Zakon vzpostavlja ozki oligopol na področju gojenja učinkovin za farmacijo, saj bi bila proizvodnja vseh učinkovin, tudi nepsihoaktivnih (kot so CBD, CBG, CBC, CBL), prepuščena izključno 12 obstoječim imetnikom dovoljenj. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da bi zakon prepovedoval pogodbeno pridelavo zdravilne konoplje slovenskim kmetom, tudi tam, kjer gre za snovi z zanemarljivo vsebnostjo THC. Večina pripomb, ki smo jih Socialni demokrati podali v postopku priprave zakona, ni bila upoštevana.
Poleg tega zakon ne vključuje dveh ključnih in izrecno dogovorjenih sprememb: umika navedbe rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter odprave nesorazmerno visokih kazni za nepooblaščeno medicinsko uporabo. Prav tako zakon ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji, ki je temelj za razvoj področja medicinske konoplje.”
Celotna izjava SD je objavljena na koncu članka.
Vladne stranke so lani hkrati z evropskimi volitvami, da bi popravile udeležbo in dodatno zvabile na volišča svoje volivce, razpisale več posvetovalnih referendumov, kar dva o konoplji, tudi posvetovalni referendum o rekreativnem gojenju in rabi konoplje, kjer je precej pičla večina njihove ideje za več zadevanja podrla. Referendum je bil razpisan kot neobvezujoča anketa javnega mnenja. In ne kot zavezujoče odločanje, kar bo referendum o privilegijih čez slab mesec.
Razplet je bil takšen:
Nacionalno akcijo za več varnostni v prometu zaradi skrb zbujajočih podatkov raziskave o zadrogiranosti voznikov v prometu je agencija za varnost prometa sprožila takoj po tem posvetovalnem referendumu, na katerem so volivci večinsko glasovali za zamisli vladnih strank Svoboda, SD in Levica, da bi ljudje lahko doma gojili marihuano in se zadevali. Kar bo varnost v prometu še poslabšalo. Od zadetih voznikov je skoraj tri četrtine uživalo kanabis, sledijo kokain in amfetamini. Skoraj polovica je pila še alkohol. To je opozorila državna agencija. Zanimivo je, da se državna agencija na tveganja ni spomnila opozoriti že pred odločanjem ljudi.
Vladne stranke so po referendumu dolgo čakale in bodo novosti zdaj uzakonjale šele v volilnem letu, da bi si znova zagotovile dodatne glasove, posledice na cestah pa še ne bodo vplivale na rezultate.
O tem, kakšen bo vpliv bo imelo še več zadevanja z mamili sem vprašal AI. Konkretno tokrat Groka. Odgovor Chat GPT je sicer bil precej podoben. Da razlog za skrbi obstaja, opozarjata oba. A tudi, da je slabe posledice mogoče zmanjšati in da položaj že brez legalizacije ni rožnat. Takšno je bilo vprašanje in odgovor:
Ali ima legalizacija marihuane, kakršno načrtujejo oblasti v Sloveniji, kak učinek na prometno varnost?
Legalizacija marihuane, kot jo načrtujejo v Sloveniji, bi lahko imela vpliv na prometno varnost, vendar so učinki odvisni od več dejavnikov, vključno z načinom regulacije, nadzora in ozaveščanja. Na podlagi razpoložljivih informacij in izkušenj drugih držav lahko povzamemo naslednje:
Možni negativni učinki na prometno varnost:
- Povečanje vožnje pod vplivom marihuane: Strokovnjaki, vključno s slovensko policijo in Agencijo za varnost prometa (AVP), opozarjajo, da legalizacija lahko poveča število voznikov, ki vozijo pod vplivom tetrahidrokanabinola (THC). Izkušnje iz držav, kjer je marihuana legalizirana (npr. ZDA, Kanada), kažejo na porast prometnih nesreč, povezanih z uporabo marihuane. Na primer, študije iz ZDA poročajo o 6-odstotnem povečanju tveganja za nesreče s poškodbami in 4-odstotnem povečanju smrtnih nesreč po legalizaciji.
- Učinki THC na voznikove sposobnosti: Uporaba marihuane povzroča zmanjšano koncentracijo, upočasnjene reakcije, motnje pri zaznavanju rdeče barve (npr. stop luči) in slabše sledenje premikajočim se predmetom, kar povečuje tveganje za nesreče.
- Težave pri dokazovanju vpliva: Dokazovanje vožnje pod vplivom THC je zapleteno, saj standardni testi (npr. dihalni testi) niso primerni, krvni testi pa so časovno zamudni in dragi. To lahko oteži nadzor in sankcioniranje.
Možni blažilni dejavniki:
- Stroga regulacija in nadzor: Slovenske oblasti načrtujejo strogo regulacijo, ki vključuje omejitve glede količine posedovane marihuane, prepoved uporabe na javnih mestih in nadzor kakovosti. Takšni ukrepi, kot jih poznajo npr. v Nemčiji ali Kanadi, lahko zmanjšajo tveganja, če so podprti z ustreznim izvajanjem.
- Ozaveščanje in preventiva: Izkušnje iz Kolorada kažejo, da preventivne kampanje in jasna pravila (npr. prepoved vožnje pod vplivom) lahko omejijo negativne učinke. V Koloradu je le 7 % kazni za vožnjo pod vplivom povezanih z marihuano, kar nakazuje, da ustrezna regulacija in nadzor delujeta.
- Trenutno stanje v Sloveniji: Po podatkih policije je vožnja pod vplivom marihuane v Sloveniji trenutno manj problematična v primerjavi z alkoholom. Legalizacija bi lahko, ob ustrezni regulaciji, ohranila ali celo izboljšala to stanje z zmanjšanjem črnega trga in bolj nadzorovano uporabo.
Slovenski kontekst:
- Referendum in predlogi: Junijski referendum 2024 je pokazal 51,50-odstotno podporo legalizaciji za osebno rabo in 66,56-odstotno podporo za medicinsko rabo. Zakonski predlogi, ki jih pripravlja stranka Svoboda, naj bi vključevali stroge ukrepe za preprečevanje zlorabe in nezakonite trgovine, kar bi lahko zmanjšalo tveganja za prometno varnost.
- Stališča stroke: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Zavod Varna pot opozarjata na povečana tveganja, zlasti med mladimi, in poudarjata potrebo po poglobljeni strokovni razpravi pred legalizacijo.
- Trenutna raba: Raziskave kažejo, da je uporaba marihuane med mladimi v Sloveniji že zdaj razširjena (43 % 17-letnikov je že poskusilo konopljo), kar nakazuje, da legalizacija morda ne bi drastično povečala uporabe, če bi bila ustrezno regulirana.
Sklep:
Legalizacija marihuane, kot jo načrtujejo v Sloveniji, bi lahko povečala tveganja za prometno varnost, zlasti zaradi možnega porasta vožnje pod vplivom THC in težav pri nadzoru. Vendar pa lahko stroga regulacija, ozaveščanje in preventivni ukrepi, kot kažejo izkušnje iz tujine, te negativne učinke omilijo. Ključno bo, kako bo zakonodaja implementirana in ali bo podprta z ustreznimi viri za nadzor in preventivo. Za dokončno oceno bi bila potrebna poglobljena analiza, ki upošteva tako tuje izkušnje kot specifične slovenske razmere.
Če želite dodatne informacije ali poglobljeno analizo posameznih vidikov, mi sporočite!
Celotna izjava SD, ki jo je iz poslanske skupin SD poslala Eva Zorko, je takšna:
“Zakona o konoplji v Poslanski skupini SD v tej obliki ne moremo sopodpisati
V poslanski skupini Socialnih demokratov smo skrbno preučili tudi zadnji predlog Zakona o konoplji. Kljub določenemu napredku, predvsem zaradi črtanja nekaterih spornih členov, predlog še vedno ne dosega ravni, ki bi omogočala naš sopodpis. Ohranja namreč bistvene terminološke in vsebinske neskladnosti z Enotno konvencijo o mamilih, dodatno pa omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu, zlasti na področju zeliščarstva.
Zakon vzpostavlja ozki oligopol na področju gojenja učinkovin za farmacijo, saj bi bila proizvodnja vseh učinkovin, tudi nepsihoaktivnih (kot so CBD, CBG, CBC, CBL), prepuščena izključno 12 obstoječim imetnikom dovoljenj. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da bi zakon prepovedoval pogodbeno pridelavo zdravilne konoplje slovenskim kmetom, tudi tam, kjer gre za snovi z zanemarljivo vsebnostjo THC. Večina pripomb, ki smo jih Socialni demokrati podali v postopku priprave zakona, ni bila upoštevana.
Poleg tega zakon ne vključuje dveh ključnih in izrecno dogovorjenih sprememb: umika navedbe rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter odprave nesorazmerno visokih kazni za nepooblaščeno medicinsko uporabo. Prav tako zakon ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji, ki je temelj za razvoj področja medicinske konoplje.
Zaradi vsebinskih pomanjkljivosti in pravne neusklajenosti zakon ne prinaša uresničitve referendumske volje. Zato Poslanska skupina SD k zakonu ni prispevala sopodpisov, a to ne pomeni, da zakona v nadaljnji obravnavi v Državnem zboru ne bomo poskušali izboljšati in ga nato podprli. Verjamemo, da mora koalicija storiti korak naprej v iskanju širšega in bolj premišljenega soglasja.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo pripravili tudi lasten predlog zakona, ki smo ga koalicijskim partnerjem tudi posredovali in ga predlagali kot osnovo za nadaljnje delo. Takšen pristop bi omogočil začetek dejanskega uresničevanja referendumske volje, predvsem glede vprašanja t. i. medicinske konoplje, hkrati pa bi postavil temelje za reševanje tudi drugega referendumskega vprašanja, katerega uresničevanje bi z obstoječim zakonskim predlogom bilo še dodatno oteženo.”
