Piše: Moja Dolenjska
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter zoper eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin pri nakupu stavbe za potrebe sodstva na Litijski, so za STA sporočili z Generalne policijske uprave.
Po informacijah POP TV so ovadeni nekdanji generalni sekretar na pravosodnem ministrstvu iz kvote SD Uroš Gojković, nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije ter vodja projekta nakupa sodne stavbe Simon Starček in direktor koprskega podjetja Cenzurirano Sebastjan Vežnaver. Predsednik vlade Robert Golob, finančni minister Klemen Boštjančič, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in nekdanji generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert so se ovadbam očitno izognili. In to kljub temu, da so bili oni tisti, ki so v končni fazi odločali, da bo posel izpeljan in o tem, da je vlada za projekt celo nezakonito namenila sredstva iz državne rezerve, kar je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS.
Uradno sta zdaj dve fizični osebi sta osumljeni zlorabe položaja v kupoprodajnem postopku nakupa stavbe na Litijski, ki je bila zaradi njunega medsebojnega usklajenega delovanja ter usklajenega delovanja s prodajalcem kupljena po bistveno previsoki ceni, saj jo je prodajalec od junija 2020 neuspešno prodajal za nižjo ceno. Osumljeni osebi sta poskrbeli in besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja je osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno poročilo o oceni vrednosti nepremičninskih pravic ter energetsko izkaznico, ki ni izkazovala dejanskega stanja oz. ni izkazovala ustrezne energetske učinkovitosti, vse z namenom, da je svoji gospodarski družbi pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, to je 2,9 milijona evrov.
Za kaznivo dejanje je kazensko odgovorna tudi gospodarska družba z območja RS, saj obstaja utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in v njeno korist. V kupoprodajnem postopku je tudi prejemnica protipravne premoženjske koristi v višini 2,9 milijona evrov.
Kaznivega dejanja ponarejanja listin je utemeljeno osumljena fizična oseba, ki je po navodilu in naročilu enega izmed osumljencev izdelala lažno cenitveno poročilo.
Ministrstvo za pravosodje, ki pred nakupom prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ni naročilo preverbe cene stavbe, je za stavbo odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage.
Objavljamo tudi sporočilo Spletnega časopisa:
NPU je kazensko ovadil tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter zoper eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin, so sporočili iz policije
Imena pri obveščanju javnosti prikrivajo, ker bi naj to zahteval zakon o varovanju zasebnosti, a precej jasno je, da so postopke sprožili le proti majhnim ribam, med katerimi ni finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je skupaj z vlado uredil denar za predrag nakup mimo zakona iz proračunskih rezervacij tik pred novim letom in to na vrat na nos na zahtevo nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan, ki je postopek kupovanja vodila in tudi ni med ovadenimi. Vrh NPU si je nastavil Robert Golob, ki je izvedel večkratne čistke tudi v celotni policiji, da tam ne bi preiskovali in ovajali napačnih.
Policija podatke o imenih ovadenih javnosti prikriva, zdi se pa, da so ovadili nekdanjega generalnega sekretarja pravosodnega ministrstva Uroša Gojkoviča, nekdanjega vodja službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu Simona Starčka, podjetnika Sebastjana Vežnaverja in njegovo podjetje Rezidenca Rajski vrt in cenilko Bredo Zorko, ki je dvakrat različno ocenili vrednost te stavbo, v preteklosti pa zelo nizko tudi nekdanjo posest Janeza Janše v Trenti. Pod zadnjo visoko cenitev za Litijsko je bil sicer Anton Rigler, ki je pozneje priznal, da je njena avtorica Zorko.
Tako so iz policije povzeli sprožene postopke: dve izmed navedenih oseb sta osumljeni zlorabe položaja v nakupno prodajnem postopku nakupa stavbe za potrebe delovanja pravosodnih organov, ki je bila v posledici njunega medsebojnega usklajenega delovanja ter usklajenega delovanja s prodajalcem kupljena po bistveno previsoki ceni, saj jo je prodajalec od junija 2020 neuspešno prodajal za nižjo ceno. Osumljeni osebi sta poskrbeli in besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja je osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno poročilo o oceni vrednosti nepremičninskih pravic ter energetsko izkaznico, ki ni izkazovala dejanskega stanja oz. ni izkazovala ustrezne energetske učinkovitosti, vse z namenom, da je svoji gospodarski družbi pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, tj. 2,9 milijona evrov.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje Zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po I. in II. odstavku 240. člena v zvezi z 20. in 38. členom Kazenskega zakonika (KZ-1), ter zoper eno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanja listin po I. odstavku 251. člena Kazenskega zakonika.
Za kaznivo dejanje je na podlagi 42. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter v zvezi s 3. odstavkom 4. člena in 10. členom ZOPOKD in v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD kazensko odgovorna tudi gospodarska družba z območja Republike Slovenije, saj obstaja utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in v njeno korist, slednja pa je v nakupno prodajnem postopku tudi prejemnica protipravne premoženjske koristi v višini 2,9 milijona evrov.
Boštjančič ni imel pojma, da je vse pripravil
Da o Litijski Boštjančič in njegovi niso imeli pojma in so jim to podtaknili, krive pa so le majhne ribe, je verjetno neresnica. Boštjančič bi za Litijsko moral vedeti že kot minister za javno upravo, kar je bil nekaj časa po odstopu Sanje Ajanović Hovnik. Takrat njegovo ministrstvo za javno upravo je oktobra 2023 pravosodno ministrstvo seznanilo s ponudbo Sebastjana Vežnaverja, da je že njim ponujal Litijsko, ki bi jih z obnovo stala okrog 17 milijonov evrov. A niso kupili. Še bolj pa na to, da Boštjančič ni bil povsem neveden in nevpleten kaže sestanek 7. 11. 2023 na njegovem ministrstvu za finance s predstavniki pravosodnega ministrstva, ki ga je vodila direktorica direktorata za proračun Mojca Pirnat, na sestanku pa je bila tudi predstavnica ministrovega kabineta Špela Paščinski, kjer so predstavniki pravosodnega ministrstva prosili za preverjanje, ali bi bilo mogoče zagotoviti denar bank za nakup Litijske. Prošnja za preverjanje možnosti je bila po teh pogovorih poslana BKS, NLB in NKBM. Če hočeš ocene, kako pridobiti milijone, moraš imeti pripravljen projekt. Da bi lahko našli državni (in ne bančni) denar za Vežnaverja, je Boštjančič prvič omenil na sestanku 5. decembra lani, ko je povedal, da bo denar le, če bi ga bilo mogoče takoj porabiti, še pred koncem leta. Na tistem sestanku so bili še Babnik, Pipanova, Jazbečeva, Šoltes, Gojkovič, pa tudi Branko Vidič iz ministrstva za javno upravo. Uradno pa je do odločitve prišlo na sestanku, na katerem je bila znova tudi Jazbečeva, 22. 12. Na ministrstvu za pravosodje so do takrat nakup Litijske v letu 2023 skoraj že odpisali, ni namreč kazalo, da bo Boštjančič “zrihtal denar”. A je presenetil, ko je povedal, da je ob denarju za gradnjo novega zapora v Dobrunjah našel milijone tudi za Litijsko in zahteval, da je Litijsko treba tudi plačati v nekaj dneh do novega leta, da bi lahko plačali iz državnih rezerv in rezervacij za leto 2023.
To je bil šok za tiste, ki so to morali izpeljati. V nekaj prazničnih dneh pred novim letom je to težko celo z dobrimi pripravami, za katere je minister poslancem zagotovil, da o njih ni nič vedel. Da se nikakor ni zgodilo brez priprav, dokazuje tudi, ker se je že štiri dni pred tem, 18. 12., mestna občina Ljubljana Zorana Jankovića odpovedala predkupni pravici za nakup Litijske v višini 7,6 milijona. Vlogo, da bi vlada lahko ekspresno kupila Litijsko, je Vežnaver vložil v petek 15. 12. V enem samem delovnem dnevu, že v ponedeljek, so pri Jankoviću odločili, da vlada lahko takoj kupi.
Pe še o cenilki
Sodno zaprisežena cenilka Breda Zorko, ki je Švarc Pipanovi v štirih letih povečala kvadraturo za sodnike kupljene stavbe iz 2.761 na 4.603 kvadratnih metrov, čeprav se dejansko stavba ni spremenila, ocenjeno vrednost pa iz slabih treh milijonov na skoraj osem milijonov, je ocenjevala tudi vrednost nekdanje nepremičnine Janše v Trenti, zaradi katere Janeza Janšo levi mediji že dolga leta diskreditirajo, da bi naj preveč zaslužil. Posest je kupil ob nastanku države leta 1992, prodal pa leta 2005. Pri Janševi nepremičnini je vrednost Zorkova ocenjevala skopuško, o Trenti pa je ves čas krožilo, da je ocenjena vrednost odvisna od tega, kateri stranki pripada cenilec, poročanje od strankarske pripadnosti novinarjev, sodba pa od tega, v kateri stranki je trenutno sodnik. Sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke Franc Nahtigal je za potrebe sodišča vrednost nepremičnin ob Soči v letu 2005 ocenil na 110 tisoč evrov, Breda Zorko pa v istem času vrednost iste nepremičnine na 17.655 evrov. Povrhu je bilo to, da je drugo cenitev stavbe, ki jo je kupilo pravosodno ministrstvo, naredila prav ta Zorkova, v uradnih dokumentih skrito. Uradno za cenitvijo stoji sodni cenilec Anton Rigler, a novinarji so s preverjanjem hitro izbrskali, da je pravi “ekspert” v ozadju Zorkova. Ministrstvu pa to menda prej ni uspelo ugotoviti.
Dominiko Švarc Pipan je svojo nevednost pojasnila tako: “Prvič sem zdaj slišala, da cenitve ni opravil Anton Rigler. To je nekaj, kar mi ne moremo ugotoviti, če se nekdo podpiše pod dokument, ki ni njegov. Če drži, da je to poneverjen dokument, pa res zvonijo vsi alarmi, Tega sami nismo odkrili. Tudi ne vem, kako bi lahko.”
