Piše: Jože Biščak
Dolga leta velikanske premoči levičarskih medijev so pripeljale do tega, da je povprečen slovenski volivec dobil pločevinasta ušesa. Zdi se, da je brez političnega posluha, saj mu v glavi ostajajo samo vprašanja voditeljev soočenj, nikakor pa ne odgovori kandidatov.
Če bi bolj poslušal, bi vedel, da Nataša Pirc Musar meni, da bi bila boljša predsednica od Anžeta Logarja samo zato, ker je ženska. Slovenec, ki je imel dolga stoletja naravne sposobnosti trezne in zdravorazumske presoje (zato smo kot narod tudi preživeli in ohranili svojo kulturo), bi vedel, da ni spol tisti, ki določa, da je nekdo boljši od drugega, ampak njegova dosedanja ravnanja in izkušnje.
Politična kilometrina
Čeprav je Logar razmeroma mlad, ima veliko izkušenj na domačem in tujem političnem parketu. Je dolgoletni poslanec, bil je uspešen minister za zunanje zadeve. Predvsem se je vsakega položaja, ki ga je v politiki imel, lotil skrbno in načrtno. In nič drugače ne bo, če bo postal predsednik republike. Pri Logarju človek ve, kaj bo dobil in kaj od njega pričakuje. To pri Pirc Musarjevi ni znano. Samo zatrjevanje, da je taka, kot je, že četrt stoletja, je bolj mlatenje prazne slame kot ne. Nekdanji varuhinji človekovih pravic manjka politične kilometrine, ki jo predsednik republike mora imeti.
Če bi volivec, ki resnično želi, da bi ga doma in po svetu zastopal človek, ki mu ne bo v sramoto, poslušal tudi odgovore kandidatov, bi v volilni kabini obkrožil Logarja. Njemu se vidi, da natančno ve, katere pristojnosti ima predsednik in katere so njegove ustavne omejitve, česar za Pirc Musarjevo težko trdimo. Deloma to lahko pripišemo pomanjkanju politične kilometrine, toda vprašati se je treba, ali v tem času, ko se svet vrti vse hitreje, res potrebujemo predsednika, ki bo v svojih ravnanjih zaletav in bo svoja politična učna leta opravil kar na najvišjem položaju v državi, ali potrebujemo preudarnega Logarja, ki bo predsednik vseh. To je tudi poudaril. In če Logar to pravi, mu je treba verjeti. Svoje obljube je še vedno držal. Predvsem se v svojih ravnanjih opira na dejstva, kar je dokazal kot predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu.
Kučan v kampanji
Levi mediji Logarju očitajo, da je član SDS, da je bil minister v Janševi vladi. Zato je avtomatično slab. V tem smislu je bilo treba tudi razumeti premierja Roberta Goloba, ki je po porazu svojega favorita Milana Brgleza izjavil, da ne bodo dopustili, »se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo«, ker bi bilo to nekaj, »kar bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let«. To ni bila navadna izjava, ampak javno navodilo prevladujočim medijem, da je treba takoj nehati pisati in zasliševati Pirc Musarjevo o izvoru njenega premoženja in premoženja njenega moža. V veliki meri se je to tudi zgodilo, Anžetu Logarju pa želijo na vsak način obesiti strankarski nahrbtnik.
Logar ni nikoli skrival, da je član SDS. In če je, se mu tega ni treba sramovati. Če se ima kdo česa sramovati, so to prejšnji predsedniki, ki so bili vsi po vrsti člani komunistične partije; edine dovoljene stranke v prejšnjem režimu in organizacije, ki je s politično policijo preganjala politične nasprotnike (sovražnike) in zatirala človekove pravice. Eden takih je bil Milan Kučan, ki javno podpira Natašo Pirc Musar. In podpora, ki jo uživa pri zadnjem šefu totalitarnega režima in ji to po javnomnenjskih raziskavah ne škodi, jasno kaže, da ima slovenski volivec pločevinasta ušesa. Po drugi strani želijo Logarju kot nekaj slabega naprtiti podporo šefa SDS Janeza Janše, ki je bil politični zapornik v obeh političnih sistemih. Ja, težko je razumeti slovenskega volivca.
Šok na levici
Kdo bo v resnici predsednik vseh državljanov, ki bo skušal povezovati, je se pokazalo ob dnevu spomina na mrtve (krščanski praznik vsi sveti). Anže Logar se je poklonil vsem žrtvam: žrtvam 1. svetovne vojne, padlim v narodnoosvobodilnem boju in vojni za Slovenijo, obiskal je še Gramozno jamo in Macesnovo gorico. Pirc Musarjeva je bila na Sv. Urhu v družbi Milana Kučana, kjer jo je v svojem govoru ljubljanski župan Zoran Janković, medtem ko je zagovarjal komunistični apartheid, razglasil za »svojo kandidatko«. Milo rečeno, zelo nerodno, da Pirc Musarjeva išče podporo pri človeku, ki je v zameno za spolne protiusluge ponujal službo farmacevtki. V normalnih državah, kjer volivci še nekaj dajo na držo in etiko kandidatov, bi Logar v drugem krogu z lahkoto zmagal. Žal Slovenija (še ni) zrela demokracija.
Levi politični razred je bil šokiran, ko je v njihovo natančno načrtovano trgovino s porcelanom vstopil Logar in jo v prvem krogu razbil. Skoraj nihče – čeprav so mu ankete kazale dobro – ni pričakoval, da bo zmagal in za seboj pustil oba favorita levice. Zato se danes pred drugim krogom nanj meče vse, kar se lahko (tudi če je še tako za lase privlečeno). A Logar ohranja mirno kri in se za turbo sovražni pogon levice in medijev ne zmeni, čeprav je zadnje dni vse skupaj postalo kar psihiatrična kampanja, ki ga želi demonizirati in demoralizirati. Celo nasprotniki cepljenja, ki so v času desnosredinske vlade organizirali protivladne proteste, so bodisi utihnili, bodisi so se postavili na stran Pirc Musarjeve, kar je ironično, ker je bila Pirc Musarjeva med najbolj glasnimi zagovorniki obveznega (prisilnega) cepljenja.
Zakaj glas za Logarja?
Zakaj torej v drugem krogu na volišču obkrožiti Anžeta Logarja? V pravu obstaja doktrina »res ipsa loquitur« ali stvar govori sama zase. Gre za sklepanje o dejanju brez potrebnih dokazov. In Logar govori sam zase, ne potrebuje dokazovanja, v svojem ravnanju in delovanju je ves čas dosleden, načelen in pošten. Ne obremenjuje ga nobena afera, kljub trudu levici in smetarskim medijem o njem ni uspelo nikomur izbrskati škandala, nima prav nikakršnega političnega bremena. V nasprotju s Pirc Musarjevo in njenimi podporniki, ki iz dneva v dan spreminjajo retoriko in taktiko, da o umazanih podrobnostih, ki so prišle na dan šele pred volitvami in v katere je vpleten njen mož, niti ne govorimo.
Če ste zaskrbljeni, da Slovenija ne postaja tisto, kar smo si ob osamosvojitvi želeli, boste volili Logarja. Če vas skrbi, v kakšni Sloveniji bodo živeli vaši otroci in vnuki, boste volili Logarja. Če ste šokirani, kako levica izključuje drugače misleče, boste volili Logarja. Ni treba gledati v kristalno kroglo ali poslušati medijskega mainstreama, da v nekem trenutku (še najboljše da na volišču) – ne glede na to, koliko »vplivnežev« se je zarotilo proti Logarju – tega, kar je tako očitno, ne bi vedeli.
Anže Logar o …
Neodvisni kandidat za predsednika republike Anže Logar o …
… slovenskem jeziku: »V zahtevnih časih je govorica slovenskega jezika uteha posamezniku, najodličnejše orodje kulture in vezivo naroda in države.«
… ideološki usmeritvi: »Sem tak kot pred kandidaturo. In tudi po zmagi bom ostal zvest svojim načelom. Nastopam sredinsko, ker sem desnosredinski kandidat.«
… prihodnosti Slovenije: »Dežela visokega življenjskega standarda, sproščena, s čistim okoljem, z delujočim sistemom, ničelno toleranco do korupcije in solidarna družba, ki zna in zmore sodelovati.«
… mladih: »Pogosto slišimo, da so mladi naša prihodnost, pozabimo pa, da so tudi naša sedanjost. Naloga vsakega, ki ima vpliv na razvoj Slovenije, je, da mlade v največji mogoči meri vključi v svoje aktivnosti, jih poveže in jim da priložnost, da s svojimi predlogi vplivajo na razvoj države.«
… komunikaciji: »Moj način komuniciranja je vseskozi enak. Sem spoštljiv in zmeren politik. (…) Čas je, da umirimo retoriko, si podamo roke, se pogovorimo in povežemo tisto, kar je najboljšega v nas.«
… gospodarstvu: »Gospodarsko uspešna Slovenija je naš cilj družbe prihodnosti. Podjetništvo in podjetništvo v družbi prihodnosti je nagrajeno in ustrezno prepoznano kot pomemben udeleženec k skupnemu dobremu.«
… najboljšem nasvetu: »Nikoli ne obupaj. Vedno znova mi ga je ob vseh porazih v otroštvu ponavljal oče. Nekako se je usidral v dušo.«
