15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Zakaj je računsko sodišče s spletne strani umaknilo poročilo, ki je razkrilo, koliko nas v resnici stanejo migranti?

Revizijsko poročilo, ki je razkrilo, koliko nas resnično stanejo migranti, so levičarji skrili, saj na spletni strani računskega sodišča ni več dostopno. Veliko pozornosti je pred časom vzbudilo s podatkom, da nas posamezen migrant v povprečju stane VSAJ 1.963 evrov mesečno. A dostop do poročila je kljub temu mogoč prek spletnega arhiva, glede na vse večje udobje, ki so ga deležni migranti pri bivanju v Sloveniji in njihovo vedno večje število pa lahko le ugibamo, koliko nas skupno stanejo. Nedavno naročilo za točno predpisano prehrano tako predvideva mesečni strošek 406 evrov za posameznega migranta, bivajo v udobnih stanovanjih z luksuzno opremo, veliko prahu pa je lansko leto dvignil bančni izpisek enega izmed migrantov, ki je v enem samem mesecu iz proračuna prejel kar 1.248,56 evra!

 

Revizijsko poročilo računskega sodišča z naslovom Učinkovitost in uspešnost ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov je pred časom dvignilo veliko prahu, saj je črno na belem obelodanilo, koliko nas, davkoplačevalce, v resnici stanejo migranti. A kot kaže, si levičarji na vse načine trudijo prikriti resnico, saj na spletni strani računskega sodišča to poročilo ni več dostopno. Kljub temu pa je to poročilo še vedno dostopno prek spletnega arhiva 

Wayback Machine.

ZMAGA!!!!!! ✊

Wayback Machine je rešil dokument Računskega sodišča, ki so ga raznarodovalno -veleizdajalski commiji sneli, ko je javnost izvedela, da za migranta damo 1963€ mesečno. Snemite in spravite privatno!https://t.co/jsMTwkHu9N@apocalypsedone @JJansaSDS@Libertarec

— Ultima Thule (@Hrafnvatn) March 1, 2019

Posamezen migrant nas v povprečju stane kar 1.963 evrov mesečno 

Računsko sodišče je takrat izračunalo povprečen mesečni strošek za davkoplačevalce v zvezi z obravnavo posameznega prosilca za mednarodno zaščito, ki je znašal vsaj 1.963 evrov mesečno, pri čemer je bilo od tega iz proračuna zagotovljeno 1.583 evrov, le manjši, preostali del pa iz evropskih skladov. Strošek v višini 1.963 evrov mesečno vključuje nastanitve in oskrbe ter pomoči posameznega prosilca, kot so stroški za hrano, obleko, higienske pripomočke in žepnino, stroški izvajanja projektov pomoči prosilcem pri vsakdanjem življenju in nastanitvi, stroški v zvezi s pravicami prosilcev ter stroški, povezani z obratovanjem azilnega doma in s postopki odločanja o priznanju mednarodne zaščite, ki niso neposredno odvisni od števila prosilcev, kot so obratovalni stroški azilnega doma in plače zaposlenih, ki sodelujejo pri obravnavi prosilcev. A pri tem je pomembno poudariti, da je lahko dejanski strošek še precej višji od izračunanega.

Foto: posnetek zaslona

Računsko sodišče v poročilu opozorilo tudi na nejasnost ciljev

Računsko sodišče je v svojem mnenju v poročilu opozorilo, da so bili cilji v zvezi z obravnavo migrantov neusklajeni, nenatančni in nejasni, zaradi takšnih neustreznosti pa v reviziji ni bilo mogoče oceniti, ali je bilo ministrstvo za notranje zadeve uspešno pri integraciji beguncev. Cilj je bil med drugim “doseči najvišjo mogočo stopnjo vključenosti”, kar ni bilo natančno definirano. Ministrstvo za notranje zadeve je nato moralo v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo.

Računsko sodišče je v zvezi z ugotovitvami ministrstvu za notranje zadeve priporočilo, naj “pri načrtovanju ukrepov v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito natančno določi cilje ter vzpostavi sistem njihovega merjenja ter pri tem prouči, ali je pri morebitni ohranitvi cilja glede integracije oseb z mednarodno zaščito in njegovem doseganju treba natančno definirati pojem integracije, določiti merila za ocenjevanje njene uspešnosti in odgovornega deležnika, ter v skladu s tem predlaga ustrezne spremembe pravnih podlag”. Prav tako je ministrstvu priporočilo, da “na podlagi analiz prouči možnosti za sistemsko vključitev tudi drugih deležnikov (na primer lokalnih skupnosti) v načrtovanje virov v zvezi z zagotavljanjem učinkovite (hitre) obravnave prosilcev za mednarodno zaščito ter na podlagi rezultatov analiz predlaga morebitne spremembe ustreznih predpisov”.

Ministrstvo za notranje zadeve (Foto: STA)

Število migrantov se je v zadnjih letih močno povečalo, s tem je narasel tudi strošek

Poročilo računskega sodišče je takrat navajalo, da je bila po podatkih ministrstva za notranje zadeve mednarodna zaščita v Sloveniji od leta 1995 do leta 2015 podeljena 393 osebam, nato pa je bilo samo v letu 2015 vloženih 277 prošenj za mednarodno zaščito. Pri tem je bila istega leta mednarodna zaščita priznana le 45 osebam, 87 osebam je prošnjo zavrnilo, pri 89 osebah je bil postopek ustavljen, 44 prošenj pa je ministrstvo zavrglo. Do leta 2018 se je to število močno povečalo, lansko leto je namreč ministrstvo odločalo o kar 2.886 prošnjah za mednarodno zaščito, pri čemer se je močno povečal tudi delež zlorab postopka, od tega je bilo namreč 277 prošenj zavrženih, v 2.372 primerih je bil postopek ustavljen, v 135 primerih je bila prošnja zavrnjena, le v 102 primerih pa je bila priznana pravica do mednarodne zaščite.

Vir: spletnicasopis.eu

Pri poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa so oktobra lani ob vložitvi zahteve za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo med drugim zapisali, da je do konca lanskega septembra v Slovenijo nelegalno vstopilo 6.657 migrantov, medtem ko je v letih 2015 in 2016 policija ujela skupno 3.010 migrantov, ki so prečkali meje mimo prehodov.

 
 
Migranti jedo bolje kot povprečen Slovenec, razburil pa je tudi bančni izpisek enega izmed migrantov

Poročali smo že, da je za migrante predpisan točno določen jedilnik, na katerem se ista hrana ne sme ponoviti več kot trikrat v mesecu, določena sta tudi obseg živil in kalorična vrednost, živila morajo biti pridelana na ekološki način, obroke je treba prilagoditi prehranjevalnim navadam migrantov, kar seveda pomeni, da morajo biti brez svinjskega mesa. Takšna naročila pa pričakovano niso poceni, konec lanskega leta smo na Nova24TVporočali, da je urad za oskrbo in integracijo migrantov naročal gostinske storitve za tri regije: jugovzhodno Slovenijo, primorsko-notranjsko in posavsko regijo za obdobje 24 mesecev z možnostjo podaljšanja za 12 mesecev.


Bančni izpisek (Foto: Twitter)

Za vsakega migranta tako po tem razpisu pomeni 9.744 evrov v omenjenem obdobju dveh let, kar mesečno predstavlja strošek v višini 406 evrov, in to samo za prehrano. Dobro pa so migranti založeni tudi z gotovino, lansko leto je po spletu zaokrožila fotografija bančnega izpiska nelegalnega migranta, iz katere je razvidno, da je ta aprila lani od države v le enem mesecu prejel zneske, ki presegajo celo višino povprečne neto plače, skupni znesek na bančnem izpisku je namreč nanesel neverjetnih 1.248,56 evra!

In to za nič dela in prispevkov naši državi, medtem ko ima večina upokojencev s polno delovno dobo manjšo pokojnino, da ne govorimo o drugih poštenih državljanih, ki trdo garajo za vsakdanji kruh, a niti približno ne zaslužijo toliko kot brezdelni migranti na socialnih počitnicah v Sloveniji. Državljani so ob tolikšni podpori migrantom zato upravičeno besni.

J. Ž./Nona24TV

 

Demanti

Spoštovani!

V vaši objavi, katere povezava je dodana spodaj, smo zasledili napačno navajanje dejstev: »Revizijsko poročilo, ki je razkrilo, koliko nas resnično stanejo migranti, so levičarji skrili, saj na spletni strani računskega sodišča ni več dostopno.«

Zakaj je računsko sodišče s spletne strani umaknilo poročilo, ki je razkrilo, koliko nas v resnici stanejo migranti?

https://relaxed-bose.23-88-74-86.plesk.page/fokus/zakaj-je-racunsko-sodisce-s-spletne-strani-umaknilo-porocilo-ki-je-razkrilo-koliko-nas-v-resnici-stanejo-migranti.html

Ker temu ni tako, vas v skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih prosimo, da objavite popravek na vseh vaših objavah, vključno z družbenimi omrežji. Revizijsko poročilo, ki ga omenjate, ni bilo nikoli skrito ali umaknjeno z našega spletišča, celoten arhiv revizij je vseskozi dosegljiv na http://www-rs-rs.si.

Hkrati vam pošiljamo pojasnilo, zakaj prihaja do nevšečnosti pri iskanju našega spletišča oziroma naših vsebin.

V decembru 2018 je računsko sodišče celovito prenovilo svoje spletišče. Zaradi velike količine prenesenih vsebin in posledično novih povezav se v rezultatih iskanja v spletnih iskalnikih še vedno pojavljajo povezave, ki niso več aktivne. Prizadevamo si, da bi se tudi baze drugih iskalnikov čim prej posodobile z našimi novimi povezavami, na kar pa seveda nimamo direktnega vpliva. Zaradi velike količine povezav lahko težave trajajo še kak mesec dni, v manjšem obsegu pa tudi dlje.

Predlagamo, da za iskanje po revizijah in ostalih vsebinah računskega sodišča uporabljate splošno iskanje na našem novem spletišču  – http://www.rs-rs.si/iskanje/  ali pa nam pišite (webmaster.rsrs) in pomagali vam bomo pri iskanju želene vsebine.

 S spoštovanjem,

Helena Lovše 
Vodja službe za prevajanje, lektoriranje 
in odnose z javnostmi 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine