Piše: Dr. Andrej Umek
Na odločitve volivcev preteklo nedeljo je imela afera s prisluhi nedvomno znaten vpliv. To samo po sebi ne bi bilo nič napačnega, zaskrbljujoče pa je, da je bila ta afera v mainstream medijih dosledno popolnoma napačno interpretirana, in to v dveh bistvenih pogledih. Prvo tendenciozno napačno stališče, ki so ga ti mediji v javnosti propagirali, je bilo, da razkrivanje korupcije predstavlja napad na suverenost države.
Ta trditev je vsaj po mojem mnenju napačna. Razkritje korupcije Slovenijo in njeno suverenost krepi, seveda če temu razkritju sledijo ustrezni sodni postopki, ki bi jih v vsaki demokratični državi morali pričakovati, in posledično eliminacija korupcije in vzpostavitev enakopravnosti vseh državljanov. Nesprejemljivo in zavajajoče je, da so mainstream mediji storilce koruptivnih – torej kriminalnih – dejanj prikazovali kot žrtve vdora v slovensko suverenost. Odgovornost za to pa so pripisali političnim nasprotnikom tistih, ki so zagrešili koruptivna, torej kriminalna dejanja. Mainstream mediji so torej zavzeli stališče, da je razkrivanje korupcije nesprejemljivo, korupcija sama pa ne, še več – treba jo je ščititi, če ne drugače, pa z molkom.
Druga teza, ki so jo mainstream mediji posredovali slovenskim volivcem, je bila, da je bilo razkrivanje korupcije v predvolilnem času naročeno s strani SDS in Janeza Janše. Za vsakega človeka, ki je sposoben treznega razmisleka, je tudi ta teza popoln nonsens in jo lahko razumemo samo kot očiten poskus vplivanja na volitve. To svojo trditev opiram na dve evidentni dejstvi. Izvedba akcije »prisluhi« je preprosto predraga, stala naj bi okoli milijon dolarjev, da si bi jo lahko privoščila katera koli slovenska stranka, še manj pa kak posameznik. Zavestno zavajajoča je tudi trditev, da je kdor koli v Sloveniji lahko Black Cubu naročil tako obveščevalno akcijo. Očitno se tisti, ki lahko usmerjajo Black Cube, zavzemajo za interese Izraela in smatrajo, da je koalicija dr. Goloba globoko posegla v te interese. Tudi to je razumljivo samo, če se spomnimo stališč, ki jih je Slovenija zavzemala v Varnostnem svetu ZN, grožnje, da se bo priključila tožbi Južne Afrike, obtožbe izraelskega premierja na mednarodnem sodišču v Haagu, ki ga je zastopala tudi slovenska sodnica, in ne nazadnje palestinskih demonstracij v Ljubljani. Te so potekale pod geslom »From the river to the sea, one Palestine will be« (od reke, mišljen je Jordan, do morja, mišljeno je Sredozemsko, bo ena Palestina). To pa je poziv k popolnemu uničenju Izraela in res presenetljivo bi bilo, če se na to ne bi kdo odzval.
Skratka, afera s prisluhi se je odvila kot konfrontacija med slovensko levo politično opcijo in njenimi sovražniki v mednarodnem političnem prostoru, ki so jih sami ustvarili s svojimi ekstremno radikalnimi stališči. Slovenske desnosredinske stranke s to afero nimajo in niso imele nič. Vendar pa so jih mainstream mediji v to afero potegnili nič krive in nič dolžne. To pa je nedvomno imelo vpliv na volitve.
Mediji v privatni lasti so takšni, kakor jih oblikuje lastnik. Poročajo v skladu z željami lastnika in on za to tudi odgovarja. Drugače pa je z nacionalnimi mediji pri nas, predvsem z RTV SLO. Ta medij bi moral biti bistveno bolj objektiven in ne bi smel služiti samo interesom leve politične opcije. Da bi to dosegli, sem prepričan, da je treba slediti nemškemu zgledu in nacionalno RTV razcepiti na dve veji, od katerih je ena bližje levi, druga pa desni politični opciji, tako kot sta v Nemčiji ARD in ZDF. Prepričan sem, da bi taka organiziranost nacionalne TV okrepila slovensko demokracijo in preprečila dvome v poštenost bodočih volitev. Prepričan sem, da je to v interesu vseh poštenih slovenskih državljanov, ne glede na njihova politična prepričanja.
