Razmere na slovenski južni meji dobesedno uhajajo izpod nadzora, a vlada se je odločila tja poslati zgolj 35 vojakov. Radio Slovenija se je na to odzval z oddajo, v kateri so med drugim sodelovali levičarski “strokovnjaki”, ki so strašili pred uporabo vojske, kot glavni razlog takšnega ukrepa vlade pa so navedli željo, da bi z vojaki pomirili lokalno prebivalstvo. Kako prav bi lahko vojska na meji prišla policistov, smo povprašali dva strokovnjaka, nekdanjega notranjega ministra Vinka Gorenaka in upokojenega načelnika PU Novo Mesto dr. Antona Olaja. Oba sicer pozdravljata okrepitev števila vojakov na meji, a opozarjata, da ukrep ni zadosten, prav tako pa vojska ta trenutek nima potrebnih pooblastil. Navedbe nekateri znotraj policijskih krogov, da so vojaki trenutno na meji bolj v napoto, niso iz trte izvite.
Brez levičarjev ne gre: na Radiu Slovenija polemizirali o vojski kot o nedemokratičnem ukrepu
A kot smo se že lahko navadili, so na RTV Slovenija spet poiskali levičarske strokovnjake, ki so v oddaji poslušalcem povedali, da naj bi šlo za pretiran ukrep, ki bi bil lahko vprašljiv celo z vidika demokratičnih standardov. Tako je Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede, nekdanji vodja podmladka propadle Liberalne demokracije Slovenije, dejal, da to pomeni le nadaljevanje militarizacije meja, ki smo ji priča zadnje čase v Evropi: “Sam sicer ocenjujem, da je to pretiran ukrep, zlasti zaradi tega, ker obstaja kar nekaj drugih možnosti, ki so pred tem, je pa verjetno storjen z namenom pomiritve lokalnega prebivalstva. Potrebno je ob tem opozoriti, da nam po tem ostane malo manevrskega prostora in tudi stranski učinki tega so veliko večji, kot to, da želimo pomiriti lokalno prebivalstvo.” Zato, kot pravi, je treba takšne ukrepe vedno sprejemati s tresočo roko: “Ne gre zgolj za vprašanje odnosa do nadzora meje, do nadzora migrantov. Gre za vprašanje uporabe najbolj represivne institucije v državi in za vprašanje delovanja demokracije. Prepogosta uporaba ali pa prehitra uporaba vojske znižuje standarde za vse nas, ne samo za nadzor meje, in tukaj je res potrebna velika previdnost.”
Gorenak meni, da mora Slovenija za varovanje meje uporabiti vse razpoložljive vire
Predsednik odbora za pravosodje pri strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke in nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak se je ostro odzval na takšne navedbe. Kot je povedal za Nova24TV, je ta ukrep treba ocenjevati z dveh vidikov: “Država Republika Slovenija mora na mejo poslati vse, kar je sposobna za njeno ščitenje. Nimam nobene težave s tem, ker je za to tudi zakonska podlaga. Drugo vprašanje pa je vprašanje učinkovitosti. Če želite varovati južno mejo od Kopra do Lendave in če želite postaviti enega vojaka ali enega policista na sto metrov, potrebujete 24 tisoč ljudi. Le na ta način lahko v treh izmenah, ena je prosta, pokrijete južno mejo. Ukrep je sicer dober in ga pozdravljam, tudi pooblastila za to obstajajo, a se mi zdi to premalo.”
Kot zanimivost Gorenak dodaja, da je 25 let učil na isti fakulteti kot Bučar Ručman, pa ga niso povabili. Tudi dr. Anton Olaj, ki smo ga kontaktirali na Nova24TV, je, tako kot Gorenak, 30 in več let delal v policiji, oba sta doktorja znanosti, a vseeno nista bila povabljena na RTV. Povabljen pa je bil nekdo, ki nima niti dneva delovne dobe v policiji. Prihaja pa iz fakultete, kjer je predominantna idologija leva.
dr. Anton Olaj: Policija v notranjosti države samo še asistira odkritim migrantom pod do azila
Za mnenje smo vprašali tudi nekdanjega direktorja Policijske uprave Novo mesto Olaja, ki napotitev vojske na mejo pozdravlja, a opozarja, da je vojakov na meji bistveno premalo in da bi morala biti ta številka drastično večja: “Mislim, da to število vojakov ne bo bistveno vplivalo na prehodnost meje, ukrepe bi morali po mojem mnenju kombinirati še s spremembo azilnih predpisov. V kombinaciji s tem menim, da bi dobili učinek, da bi bil pritisk na mejo oziroma na državo Slovenijo kot vstopno točko manjši. Tako se pa bojim, da ta pritisk ne bo nič manjši.”
Olaj opozarja tudi, da se migranti odkrivajo praktično v notranjosti države, kar dejansko pomeni, da je meja svobodno prehodna. Po njegovih besedah bi bilo treba migrante ustaviti na sami meji, a policija praktično v notranjosti države zgolj še asistira odkritim migrantom, ki jih prijavljajo lokalni prebivalci, ki jih opažajo v velikem številu. Po njegovih besedah so to vse začasne rešitve, “ki ne bodo učinkovale”: “Problematika sama po sebi se ne bo izboljšala. Odlaganje s spremembami azilnih predpisov je škoda. Glede zadeve, ki jo je v obravnavo vložila poslanska skupina SDS, obžalujem, da so poslanci že po prvem branju zaprli predlagano spremembo zakona o mednarodni zaščiti, ne da bi v bistvu šli v drugo branje, kjer bi lahko poslanci ostalih strank z amandmaji predstavili morebitne boljše ideje. Izpadlo je tako, kot da nobenih sprememb ne potrebujemo in bi bilo vse krasno. Kar pa glede na dogajanje na terenu ne drži.”
Tonin rešitev vidi samo v dronih in spremembi azilne zakonodaje
Napotitev vojske je za Nova24TV komentiral tudi poslanec mag. Matej Tonin, ki predseduje Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), prav tako pa je v državnem zboru tudi član odbora za obrambo. Pravi, da je napotitev dodatnih vojakov smiselna, “ker bo razbremenila moštvo policije, vendar pa to glede na zadnja odkritja migrantskih taborov ne more bistveno izboljšati situacije”. Po njegovih besedah bo treba spremeniti taktiko: “Zgolj fizična prisotnost policije, SV in tehničnih ovir ni več dovolj, saj kriminalne združbe, ki organizirajo nezakonite prehode mej, vedno najdejo način za prehod meje. Za resnično učinkovito soočanje z ilegalnimi migracijami bo potrebna dodatna tehnika, v mislih imam predvsem drone s termovizijsko kamero, ki lahko tudi ponoči učinkovito locirajo kraje ilegalnih prehodov meje. Nujno pa je potrebno spremeniti tudi azilno zakonodajo, saj se sedanja serijsko zlorablja. Kot predsednik Knovsa sem v začetku septembra že sklical Knovs, kjer nam bodo predstavniki DCAF-a predstavili realno situacijo na Balkanu.”
Vojska pripravljena na delovanje v skladu s 37.a členom zakona o obrambi, a policija trdi, da niti to ni dovolj
Za Radio Slovenija je vodja operativnih sil slovenske vojske podpolkovnik Miha Kuhar o vlogi vojske povedal naslednje: “Imamo predvsem odvračalno vlogo, to se pravi, da opazujemo, da patruljiramo, da pomagamo policiji pri njihovih nalogah. In to je seveda v tem trenutku nam popolnoma jasno. Imamo pa seveda možnost, da ob aktiviranju 37.a člena zakona o obrambi, ko se vlada Republike Slovenije za to odloči, potem seveda mi izvajamo tudi te naloge. In želim poudariti, da smo pripravljeni za izvajanje obeh oblik nalog.”
Tako kot Olaj je tudi predstavnik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš za Radio Slovenija povedal, da je migrante najlaže prijeti že na meji. Meni, da vojaki mnogokrat policistom predstavljajo oviro in ne pomoč. Po njegovih besedah namreč, ko je treba z migranti opraviti postopke, te lahko opravijo samo policisti. Nasprotno kot Kuhar meni tudi, da ne bi bilo nič drugače niti, če bi aktivirali 37.a člen zakona o obrambi, ki daje vojakom nekatera policijska pooblastila.
(1) Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor RS na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena, izvajajo tudi naslednja pooblastila:
1. opozarjajo;
2. napotujejo;
3. začasno omejujejo gibanje oseb;
4. sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
(2) Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.
(3) O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo policijo
(4) Državni zbor v aktu iz prvega odstavka tega člena določi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka tega člena, in ki sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje iz prejšnjega stavka se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša.
V času delovanja skupnih patrulj pa se vojaki seznanjajo tudi z osebnimi podatki, do katerih niso upravičeni, zato so se v sindikatu že lani glede tega obrnili na informacijsko pooblaščenko. Mlekuš je povedal, da vidi rešitev predvsem v večjem številu policistov: “V prvi vrsti je potrebno kadrovsko okrepiti policijo, kar pomeni, da bi si lahko – v narekovajih – privoščili tudi to, da imamo skupino policistov na terenu, ki so zadolženi za obravnavo, s tem pa policistov, ki varujejo neposredno državno mejo, ne umikamo s terena, tudi če izvajajo nalogo s pripadniki Slovenske vojske.” A kot smo na Nova24TV poročali, naj bi bili policisti že maksimalno izkoriščeni!
Policistov je dovolj, nehajo naj nadzirati male ljudi, temveč naj jih prerazporedijo na mejo
Vojska bi morala imeti praktično policijska pooblastila, da bi spremenila delo policistov. “V bistvu so to neke mešane patrulje, še vedno pa vsa administracija ostane policiji in ta nekih koristi tako ne čuti,” je svoje mnenje o policijskih pooblastilih povedal dr. Anton Olaj. “Poleg tega sem kritičen do samega načrtovanja. Menim, da je trenutno ta migracijska problematika pereča, tako za prebivalstvo kot za varnost. Namesto da policisti kontrolirajo kolesarje in jih preizkušajo z alkotesti, kar je izguba kadrovskih resursov, bi bilo te prioritete nujno spremeniti in premisliti, ali je bolj pomembno, da se izvajajo razne prometne akcije, ali je bolj pomembno, da so postavljeni na meji. Imam občutek, da na vodstvu policije v Ljubljani sploh nimajo stika s terenom, kot da živijo v drugem svetu.”
To je sicer zapravljena priložnost, saj same policijske postaje, ki se soočajo s to problematiko, dajejo verodostojne podatke vodstvu, da bi lahko ukrepali. “Ne razumem pa, zakaj so ti ukrepi tako sramežljivi in površni. Tudi če smo videli sestanek notranjih ministrov v Parizu pred nekaj dnevi, nismo videli nekega enotnega mnenja in rešitev glede migrantske problematike. En del želi imeti odprte meje, drug pa zaprte meje. In do takrat bomo izpostavljeni tem migracijskim tokovom.”
In sosednje države? Vojska v Avstriji in Italiji že ima enaka oziroma podobna pooblastila kot policija
Gorenak kot dobra primera sodelovanja vojske in policije navaja Avstrijo in Italijo, kjer vojaki prav tako lahko pregledajo in identificirajo osebe, kar po njegovih besedah pomeni, da imajo enaka oziroma podobna pooblastila. Pojasni tudi okoliščine, kako so se skladno z ZObr vojakom dodeljevala pooblastila: “Ko smo v Sloveniji sprejemali zakonske podlage za to, da se na mejo pošlje vojska, so na seji vlade pod vodstvom Mira Cerarja sodelovali trije policijski strokovnjaki. Eden je bil šef kabineta Cerarja, mag. Darko Krašovec, sodelovala pa sta še dva strokovnjaka. Ti ljudje so zahtevali za vojsko taka policijska pooblastila, ki so primerljiva.”
Na Cerarjevo vztrajanje pa so v zakon prišle čudne vsebine, kot na primer “usmerjanje množic”. Gorenak je kritičen: “Po štiridesetih letih dela v policiji si niti ne znam predstavljati, kaj naj bi to bilo. Vojak potrebuje vsaj tista temeljna pooblastila, da zahteva osebno izkaznico oziroma dokumente, če oseba teh dokumentov nima, da osebo zadrži na kraju, jo prime in fizično vklene, če je to potrebno, in nato preda policiji. Vojaška pooblastila bi lahko tu prenehala, a vojaki nimajo teh pooblastil, niti jih ni nihče izobrazil o policijskem delu. Če naštetega niso nikoli počeli, tega niti ne bodo znali. Potem vojska ne bo več ovira policiji, pač pa bo v pomoč.”
SDS že leta 2015 predlagala vzpostavitev narodne garde, a kot pravi Gorenak, je ta vlak zdaj odpeljal
Je možno zaščititi mejo samo s tehničnimi ovirami? Gorenak je slikovito primerjal situacijo z dogajanjem v nekdanji Vzhodni Nemčiji: “Tega ni dosegal niti Berlinski zid. Leta 2015 je SDS v parlamentu predlagala t. i. zakon o nacionalni gardi. To bi pomenilo, da bi prostovoljno in za plačilo posamezniki, stari med 18 in 60 let, pomagali varovati mejo, pod komando Generalštaba Slovenske vojske.” A slovenska levica je to takrat skušala prikazati kot ‘Janševo vojsko’. To je po njegovih besedah bedarija prve vrste, danes je na zavodih za zaposlovanje približno 60 tisoč ljudi, od katerih je približno 30 tisoč moških: “Tem moškim, če so nezaposleni, dajemo na mesec 500 evrov socialne podpore. Če bi jim dali 700 evrov minimalne plače in jih usposobili ter obvezno poslali na južno mejo za pomoč policistom, bi bilo to zelo koristno. A je leta 2015 ta vlak odpeljal.”
Neukrepanje tožilstva in policije ob aktivnostih nevladnih organizacij pa je vredno vsakršne obsodbe
Radio Slovenija je pri svojem poročanju skušal pomiriti javnost z naslednjo izjavo notranjega ministra Boštjana Poklukarja: “Izrazito tihotapljenje in sprovajanje ilegalnih prehodov meje, to delajo tako posamezniki kot tihotapske združbe, oblikovana je posebna skupina kriminalistov, ki se ukvarjajo s tem problemom. V tem trenutku je to še v operativni obdelavi in ko bodo zadeve bolj jasne, bo policija to tudi sporočila. Je pa res, da gre za izrazito tihotapljenje in pa seveda sprovajanje preko državne meje na organiziran način. Tega se zavedamo.”
Gorenak s primerom Italije jasno odgovarja: “Italija je zelo dobro pokazala svoje stvari. Italijanom in Matteu Salviniju danes očitajo, da ne sprejema migrantov in da reveži ostajajo na odprtem morju, kjer bodo umrli ipd. A po drugi strani je Salvini za 80 odstotkov zmanjšal število mrtvih v Sredozemskem morju, ker je preprosto povedal svoje. Vsi podatki, ki jih imajo tako slovenska policija kot druge policije po Evropi, zelo jasno kažejo na to, kar je nekdanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar že povedala v parlamentu. To je, da nevladne organizacije sodelujejo pri tihotapljenju ljudi čez mejo, kar je kaznivo dejanje, in policija bi morala preganjati te primere in jih obravnavati kot kaznivo dejanje.”
Problem je tudi v tem, da je teren nepokrit. Če lahko namreč nekdo svobodno kar cel kombi hrane pripelje po cesti in da to opazijo šele občani, ne pa policisti, ki bi morali pokrivati mejo s patruljami, s psi, konji ali pa z motornimi kolesi, ki so bila nekaj časa na razpolago, to kaže na drastično nepokritost meje. Puščanje hrane pa po njegovih besedah kaže na organiziran kriminal. “V eni izmed vrečk so celo našli račun iz italijanske trgovine, kjer bi se dalo to prek varnostnih kamer preveriti. Druga zadeva pa je, da sem zgolj delno seznanjen s stališčem vrhovnega državnega tožilstva glede vprašanja, ki zadeva vpletanje in pregon tistih, ki pomagajo ilegalnim migrantom, konkretno nevladnih organizacij. S tem mnenjem tožilstva, da če gre za humanitarno dejavnost, je vse lepo in prav, se ne strinjam. Bi razumel, če bi do takšnega stališča prišlo s strani vrhovnega sodišča v nekem sodnem postopku. Do tega, da se na takšno stališče postavi kar tožilstvo, in tega sploh ne preganja, pa moram biti kritičen. Če ni tožnika, ni sodnika. To je le še dodaten signal migrantom, naj pridejo v Slovenijo,” je še neposreden Olaj.
