1.3 C
Ljubljana
sobota, 4 februarja, 2023

Vrstijo se obsodbe današnjega množičnega ruskega napada na civilne cilje v Ukrajini, zaradi njih umrlo najmanj deset ljudi – Putin to opravičuje kot odgovor na “teroristične napade”

Piše: C. R, STA

Kijev in druga večja mesta širom Ukrajine so bila danes tarča ruskih raketnih napadov, ki so terjali najmanj deset življenj, na desetine je bilo ranjenih. Ruski predsednik Vladimir Putin je napade označil za odgovor na “teroristične napade” Ukrajine, ki so sledili po eksploziji na krimskem mostu. Zahod je napade ostro obsodil.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je Ukrajino in njene zahodne zaveznice medtem obtožil, da pripravljajo napad na ozemlje njegove države. Kot je dejal, bosta Belorusija in Rusija začeli nameščati skupno regionalno skupino oboroženih sil; kje točno naj bi bile enote nameščene, ni navedel.

V Bruslju so navedbe Lukašenka zavrnili kot popolnoma neutemeljene in nesprejemljive in oblasti v Minsku pozvali, naj se vzdržijo vsakršne vpletenosti v nelegitimno vojno v Ukrajini in nudenja pomoči Moskvi.

Sirene za zračni napad so se danes oglasile širom Ukrajine, potem ko je Rusija izvedla raketne napade na večja ukrajinska mesta, vključno s prestolnico Kijev. Po podatkih ukrajinskih oblasti je v napadih umrlo najmanj deset ljudi, približno 60 je bilo ranjenih.

Več raket je zadelo tudi prestolnico Kijev, kar se je zgodilo prvič po koncu junija. Ubitih je bilo najmanj pet ljudi, več kot 50 je ranjenih, je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, so bili današnji napadi usmerjeni v energetsko infrastrukturo Ukrajine, Rusija pa da je pri tem uporabila tudi brezpilotna letala iranske izdelave. Pri tem je Rusijo obtožil, da želi Ukrajino “izbrisati z obličja Zemlje”.

Do napadov z raketami in droni je prišlo tako na severu in jugu kot tudi na vzhodu in zahodu države, tarča pa so bile ob Kijevu med drugim tudi regije Lvov, Dnipro, Zaporožje, Sumi in Harkov.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je sporočil, da je bilo v Kijevu in osmih drugih regijah poškodovanih enajst pomembnih infrastrukturnih objektov. Rusija je po navedbah ukrajinske vojske na Kijev in druga mesta izstrelila več kot 80 raket.

Ob smrtnih žrtvah in ranjenih so iz mnogih ukrajinskih regij poročali tudi o izpadih elektrike in vode. Energetska infrastruktura je bila med drugim poškodovana v Lvovu na zahodu in drugem največje mestu Harkov na vzhodu, pa tudi v severovzhodni regiji Sumi, Žitomirju na severu in v regiji Hmelnicki na zahodu države.

Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe niz ruskih napadov na Ukrajino kaže, da je ruski predsednik Putin “obupan zaradi porazov na bojišču” po nedavnih uspehih ukrajinskih sil na vzhodu in jugu države.

Putin je medtem današnje napade označil za odgovor na “ukrajinske teroristične napade” na ruskem ozemlju, ki naj bi bili odgovor na močno eksplozijo, ki je v soboto poškodovala strateško pomemben most med polotokom Krim in celinsko Rusijo, za kar ruske oblasti obtožujejo ukrajinske tajne službe.

“Po nasvetu obrambnega ministrstva in v skladu z načrtom generalštaba so bili danes zjutraj izvedeni napadi z natančnim orožjem dolgega dosega na energetske, vojaške, poveljniške in komunikacijske objekte v Ukrajini,” je Putin dejal na srečanju ruskega sveta za nacionalno varnost.

Podpredsednik sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da so bili napadi “le prva epizoda, ki ji bodo sledile še druge”.

V evropskih prestolnicah in EU so se na ruske napade odzvali z ogorčenjem in obsodbami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je “pretresena in zgrožena zaradi zavrženih napadov na ukrajinska mesta”. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je prepričan, da ruski napadi kažejo na obup Kremlja. Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sporočil, da je globoko šokiran ob napadih na civiliste.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napade označil za grozljive in nepremišljene ter ukrajinskemu ljudstvu obljubil nadaljnjo podporo zavezništva v vojni.

Zelenski je po napadih govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, da bi pozval k odločnemu odzivu proti Rusiji. Scholz mu je zagotovil solidarnost Nemčije in drugih držav skupine G7, ki ji Nemčija trenutno predseduje. Macron pa je Zelenskemu obljubil, da bo Francija povečala vojaško pomoč Ukrajini.

Ruske napade je najostreje obsodila tudi Slovenija, pri čemer je “bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov” označila za vojni zločin, ki ne sme ostati nekaznovan, so sporočili z MZZ in dodali, da so uslužbenci na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu na varnem.

Napade je ostro obsodil tudi premier Robert Golob. “Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi agresijo in da Rusija takoj zaustavi sovražna dejanja. Ukrajini in ukrajinskemu narodu še naprej stojimo ob strani,” je sporočil na Twitterju.

Evropska komisija je sicer danes podaljšala začasno zaščito za Ukrajince do marca 2024. Tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, se po novem ne bo treba odjaviti od začasne zaščite in bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore, je povedala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine