12.5 C
Ljubljana
torek, 2 marca, 2021

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec: “Koalicija KUL je nastopala s stališča, da je treba zdajšnjo vlado rušiti, brez konkretnih rešitev za probleme! Pričakujem, da bo DeSUS del koalicije, formalno ali neformalno.”

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

Predlog konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše s kandidaturo Karla Erjavca za predsednika vlade je na ponedeljkovem glasovanju v Državnem zboru RS prejel samo 40 glasov. 7 poslancev je glasovalo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Erjavec ni prejel niti toliko glasov, kot je bilo podpisanih poslancev po januarski predlog nezaupnice. Spomnimo. Teh je bilo 42. Erjavec sam neveljavnih glasovnic ni želel povezovati s svojimi poslanci, čeprav preprost matematični izračun kaže, da so glasovi manjkali ravno v njegovi poslanski skupini. Slednja se je v torek pogovarjala o nastalih razmerah in nadaljnjem ravnanju. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je v Temi dneva glede sage okrog konstruktivne nezaupnice povedal, da so imeli sprva 42 podpisov, na koncu pa se je izkazalo, da temu ni tako. “Pošteno povedano je ta rezultat za nas pričakovan glede na pogovore, ki so na neformalni ravni ves čas potekali.” 

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je poudaril je, da ta rezultat niti za KUL-ovce ni predstavljal velikega presenečenja, kajti njihova razprava ni odražala tega, da bi bili sami vas prepričani, da lahko te glasove dobijo. “Kljub temu je Karel Erjavec zunaj govoril, da računa na 43 glasov in to navajal kot nek uspeh, čeprav vsi vemo, da je potrebnih 46 glasov. Že iz tega je bilo razvidno, da je ta nezaupnica bolj brezupnica in neka predstava za javnost.” Ker je bila nezaupnica na pustni ponedeljek, jim je edino tako lahko odpuščeno.

V prihodnjih dneh bosta tako po besedah Erjavca zasedala vodstvo kot izvršni odbor stranke, kjer bodo ocenili politične razmere in položaj DeSUSa. V ločenih izjavah, ki so jih poslanci podali za javnost pa je bilo zaznati možnost navaljenega sodelovanja z vlado Janeza Janše. Branko Simonovič, ki se pod predlog nezaupnice ni podpisal, je za STA že povedal, da je bil KUL ustanovljen samo za konstruktivno nezaupnico in da je uresničevanje programa DeSUSa mogoče tudi ob zdajšnji vladi. Enako meni tudi vodja poslanske skupine Franc Jurša, ki pravil, da se je pogovarjati o ponedeljkovem glasovanju tako, kot da bi se pogovarjali o lanskem snegu. Poslanci DeSUS so se s temi izjavami več kot očitno razburili nekatere v KUL-u. Na Twitterju se je oglasil predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec, ki je zapisal: “O koaliciji KUL se bomo pogovarjali tisti, ki jo sestavljamo. SAB, Levica, SD in LMŠ, ki imamo 39 glasov. Vprašanja o obstoju KUL-a so brezpredmetna, saj ni nobene potrebe po prenehanju sodelovanja. Poslanci DeSUS niso bili nikoli del KUL-a, zato ne morajo odločati o koncu.”

KUL-ovci niso predstavili ničesar v smeri rešitve
Glede poteka neformalnih pogovorov, ki so potekali v luči tega, je Krivec zatrdil, da ne gre za neke pogovore izven nekega okvirja, ampak za neko normalno dogovarjanje znotraj poslanskih skupin in poslancev tako na formalni kot tudi neformalni ravni. “Mi lahko zagotovimo, da so pogovori vedno resni. Dokaz temu je, da smo uspeli koalicijo sestaviti in da jo tudi uspešno peljemo v smer reševanja nekih situacij. Na drugi strani pa, če smo zelo pozorni, nihče od teh, ki govorijo, da se pogovarjajo, ni nikoli z nekimi številkami ali resnimi dokazi glede števila poslancev govoril. Vedno je šlo za sprenevedanje v smislu: bomo videli, pričakujemo. Pritiski pa so bili v drugi smeri zelo močni,” je poudaril in dodal, da so KUL-ovci nastopali le s stališča, da je potrebno to vlado zrušiti, da ta vlada ne dela dobro. “To je bil ves program. Nihče ni predstavil ničesar v smeri rešitev in za neke normalne poslance je to nek signal, da je v ozadju mogoče kaj več, kot tisto, kar se na prvo žogo govori. To je verjetno tudi povzročilo, da niso nikogar prepričali, da bi prestopili. Dobili so celo manj od tistega, kar so dobili še nedolgo nazaj.”

Po glasovanju je bilo s strani Alenke Bratušek mogoče slišati češ, da je za mandatarstvo Erjavca glasovalo več poslancev, kot proti, ker v SDS in NSi glasovnic sploh niso prevzeli. Ker padajo očitki, da poslancem ni bilo dovoljeno glasovati, je Krivec pojasnil, da to, da se ne prevzame glasovnic, predstavlja prakso prejšnjih glasovanj. “Tudi kolegica Bratuškova se bo lahko spomnila, kako oni niso dvignili glasovnic, ko je šlo za potrjevanje mandata našemu predsedniku. Tako, da to je jasno sporočilo, jasen signal, da zadeve ne podpiraš. Tukaj gre bolj za neko spiniranje, za neko sprenevedanje. Glas za je glas za, glas proti pa je glas proti, vzdržan ali neveljaven ali tisti, ki ne dvigne glasovnic. Vse kar bo poskušano prikazovati v drugi smeri je samo slepomišenje,” je poudaril Krivec.

Poslanci DeSUS za konstruktivno sodelovanje s koalicijo
“Glasovanje poslancev DeSUS-a je bilo za nas predvidljivo. Tudi prejšnja glasovanja in to navkljub temu, da so formalno v opoziciji glede na sklepe njihovih organov. Pri njih ne pričakujem neke spremembe. Verjetno se bo potrebno v prihodnje dogovoriti za neko medsebojno sodelovanje, odnos. Vendar sam osebno pričakujem, da bodo del koalicije, formalno ali neformalno. V vsakem primeru pa že z zdajšnjimi glasovanji dokazujejo svojo obljubo oziroma zagotovilo glasov, zato sodelovanje s koalicijo ni v nobenem primeru pod vprašajem,” je izpostavil Krivec in dodal, da je to tudi dokazalo ponedeljkovo glasovanje. Glede stranke SNS je pojasnil, da je ta formalno v opoziciji. Tako tudi piše v dogovoru, ki ga ima vlada s stranko SNS. “Oni so dejali, da ko bo glasovanje o pomembnih zadevah, ki dajejo Sloveniji nek zagon oziroma nek razvojni potencial, bodo vedno glasovali z vlado. Tako tudi funkcionirajo.” 

Glede Zakona spremembe volilni okrajev, s katerim je bil uresničena odločba ustavnega sodišča stara dve leti, je Krivec povedal, da je dejstvo, da bodo kritike zmeraj obstajale. Predvsem pri tistih, ki svoje volje niso uveljavili. “Vemo, da so dvakrat poskušali ukiniti volilne okraje, kar jim ni uspelo. Tudi takrat, ko smo bili mi v opoziciji. Seveda vsaka rešitev, ki jo pripravimo skupaj v zdajšnji koaliciji, gre njim na nek način v nos. Dejstvo je, da smo mi poskušali z ministrstvom, ki pokriva to področje, najti rešitev, ki bo sprejemljiva za širši krog. Tako za lokalne skupnosti, ko tudi za politične opcije v državi v Državnem zboru RS, ki bo izpolnila odločbo ustavnega sodišča. Nismo šli po poti, da bi vse volilne okraje na novo risali, ker mislimo, da je to v tem času nemogoče uresničiti.” Poudaril je, da če bo neka volja, neka želja in bo to politična realnost omogočala, se lahko volilni sistem še kdaj spremeni. “Vendar je bila v tem trenutku nuja rešiti odločbo ustavnega sodišča in to smo tudi naredili. Ostali del koalicije enotno glasoval, kajti to je bil predlog tako ministrstva, kot poslanskih skupin in koalicije. Tu ne vidim neke težave. Dejstvo pa je, da je ustavno sodišče tisto, ki odloča ali je neka stvar v skladu z ustavo, ne pa poslanci ali posamezni strokovnjaki, ki jih je vedno dovolj takrat, ko jih rabimo.”

Foto: Nova24TV

Krivec je pojasnil, da je predsednik SDS lepo povedal, da je potrebno najprej ohraniti prvo republiko oziroma danosti, ki smo jih v teh 30 letih pripeljali do te točke. “To je naša prva naloga. Kar se tiče dogajanja in nadaljnjega dela je pred nami veliko usklajevanja, tako kot je bilo že do sedaj. Vedno so koalicije stvar neke možnosti, nekega dogovora in v tej smeri bo potekalo delo tudi naprej. Osnovo seveda predstavlja koalicijska pogodba, ki jo skušamo v največji možni meri tudi izpolnjevati.” Krivec vseeno verjame, da je bil ta dogodek v ponedeljek neka točka, kjer bo šla zadeva samo navzgor in da bo delovanje nekoliko lažje. Predvsem pa vsaj upa, da bo tudi nekoliko manj spotikanja s strani opozicije, kajti sedaj je uporabila najmočnejše orožje. “Sedaj ima vložene še tri interpelacije. Vseeno pa verjamem, da se bodo nekatere stvari vsaj do neke mere umirile. Vsaj do takrat, ko razrešimo situacijo z virusom in pridemo v neko normalno gospodarsko rast in neko normalno sobivanje v tej državi, da se bodo stvari umirile in da se to nenehno nagajanje pri vsaki zadevi vseeno, da na stran in se gleda v dobrobit državljanov.”

Pri neracionalnih stvareh je težko oceniti ali bo prišlo do neke umiritve ali pa bo šlo za stopnjevanje nekega pritiska
Krivec upa, da nas čaka nekoliko manj napeto politično obdobje v tem polletju, ko čakamo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. To upa z vidika same situacije, ki se vseeno izboljšuje. “S tem, ko se bodo sproščali nekateri ukrepi, bo ta tenzija, pritisk mogoče nekoliko manjši. Vsi ti napadi, ki se napajajo tudi iz tega, da se opozarja na te ukrepe, ki seveda niso prijazni do ljudi, vendar morajo biti, če želimo krizo odpraviti. Tudi iz tega vidika verjamem, da se bodo stvari nekoliko bolj umirile.” Pravi, da pri nekaterih političnih opcijah težko napovemo, kajti te opcije v preteklosti sploh niso v preteklosti dovolile sestavljanja te vlade. “Preden je bilo karkoli formirano, so bili bili že pritiski, še posebej na dve stranki. Pri neracionalnih stvareh je težko oceniti ali bo prišlo do neke umiritve ali pa bo šlo za stopnjevanje nekega pritiska.” Glede imenovanja novega ministra za zdravstvo je Krivec povedal, da ker bo v tem primeru javno glasovanje, se bodo verjetno spet prešteli in takrat bo bolj jasno kako stvari stojijo in manj ugibanj, kako, kje in zakaj, kakršna so bila prisotna na tajnem glasovanju.

Zadnje novice

Sorodne vsebine