Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija je 18. julija sprejela nov zakon o gostinstvu, kar v javnosti povzroča veliko razburjenja, predvsem zaradi omejitev pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin. Škodujejo manjšim krajem in podeželjem. Združenje sobodajalcev zakon označuje za absurdnega, saj uničuje turistično panogo.
Državni svet je nato sprejel veto na zakon. Veto pomeni, da mora državni zbor o zakonu odločati še enkrat, vendar pa je ob vladnem glasovalnem stroju malo možnosti, da bi zakon zavrgli ali spremenili.
Škodljivo o kratkotrajnem oddajanju nepremičnin
Novi zakon o gostinstvu določa vrste gostinske dejavnosti, pogoje za njihovo opravljanje in posebne pogoje za posebne oblike gostinske dejavnosti, tudi za oddajanje stanovanja v kratkotrajen najem. Državni svetniki so na predlog interesnih skupin delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovali veto na zakon o gostinstvu. Zakon namreč ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina državnih svetnikov se je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni mogoče reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva.
Škodljivo za manjše kraje in podeželje
Zakon je po besedah državnega svetnika Aleša Pulka škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni. »Na podeželju se z oddajanjem sob ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine,« je poudaril in opozoril, da bo tem subjektom zakon onemogočil delo.
Rešitve so na dlani, le hoteti je treba
Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba predvsem poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotoviti hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo graditev stanovanj in študentskih domov.
Pri urejanju področja sobodajalstva pa je treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi ustvarijo prihodke.
Predlog zakona je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pod vodstvom Matjaža Hana (SD), zagovarja ga državni sekretar Dejan Židan (SD), ki naj bi bil nad vetom presenečen. Zakon naj bi imel soglasje Ekonomsko-socialnega sveta, v katerem so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade. Židan pa je »pozabil povedati«, da na Ekonomsko-socialnem svetu res ni bilo pripomb v razpravi, vendar »tam ni imel pravih zastopnikov«, kakor je to na seji državnega sveta opozoril svetnik Mitja Gorenšček. Sobodajalci po njegovih besedah namreč večinoma niso člani zbornic, niti obrtne niti gospodarske.
»Mi se kot predstavniki gospodarstva ne strinjamo s poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo in ne vidimo nobenega razloga in nobene potrebe po omejevanju obsega turizma, saj v Sloveniji ne gre za množični turizem, kot ga imajo v Benetkah ali Barceloni,« je še dodal Gorenšček.
V obrazložitvi predloga odložilnega veta na zakon so predstavniki Interesne skupine delodajalcev in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev še pojasnili, da čeprav sobodajalstvo predstavlja zgolj ozek segment gostinstva in ne gostinske panoge kot celote, se zakon pretežno osredotoča na vprašanja sobodajalstva in to dejavnost dodatno omejuje. Slednje so utemeljili s ciljem reševanja problematike dostopnosti stanovanj za prebivanje (dolgoročni najem).
Nova gospodarska in socialna škoda
Ob tem se po njihovem mnenju ponovno kaže negativni vidik tega, da zakonodajni postopek nima t. i. četrte obravnave, saj lahko državni svet z odložilnim vetom nasprotuje samo celotnemu zakonu, četudi je sporen le njegov del. Sprejeti zakon ob tem obravnava stanovanjsko problematiko tako, da posega v panogo turizma in zaostruje pogoje sobodajalcev za oddajo prostorov, povzroča pa tudi novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam.
V interesnih združenjih tudi poudarjajo, da stanovanjske politike ni mogoče reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Hkrati ocenjujejo, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje ter butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, kulturne krajine in za razvoj lokalnih skupnosti. Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba sprejeti drugačne ukrepe, predvsem poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotoviti hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo graditev stanovanj in študentskih domov. Na ta način bi se sprostile tudi kapacitete, ki jih zdaj zasedajo študentje. Državni svet še ocenjuje, da bi bilo primerneje, če bi iniciativo za urejanje stanovanjske problematike prepustili občinam, ki so v Sloveniji zelo različne in bodo posledično iskale sebi prilagojene rešitve.
Negativne posledice
V interesnih združenjih še opozarjajo, da bo zakon imel negativne posledice za gospodarstvo, saj ne sledi načelu svobodne gospodarske pobude, hkrati pa bo spodbudil sivo ekonomijo. Opozarjajo tudi, da bodo s tem zakonom multiplikativni učinki turizma nižji, saj se bodo zaradi zmanjšanja števila turistov znižali prihodki gostilnam, trgovinam in drugim storitvenim dejavnostim, ki imajo že zdaj zelo nizek promet zunaj turistične sezone. Poleg tega je za turistične občine, kot so na primer občine, v katerih je turizem gonilo razvoja 365 dni v letu, omejevanje turizma v kakršnikoli obliki nesprejemljivo. Ocenjujejo tudi, da sprejete zakonske rešitve ne bodo sprostile nepremičninskega trga niti ne bodo spodbudile nižanja cen.
Čudna stališča Hanovih
Hanovi pa še vedno vztrajajo, da je zakon »v osnovi namenjen razvoju gostinstva in prinaša številne ugodnosti za gostinstvo«. Priznavajo pa, da nova zakonska določila po njihovem »na nekem ozkem področju posegajo tudi v kratkotrajni najem«. Židan, nekdanji minister za kmetijstvo, je celo prepričan, da zakon »zlasti koristi slovenskemu podeželju, turističnim kmetijam pa omogoča nadaljnji razvoj«, saj lokalnim skupnostim oziroma občinam daje nove pristojnosti.
Velike omejitve, napovedana ustavna presoja
Zakon omogoča občinam prilagoditev omejitev (od 30 do 270 dni), a le po analizi, kar povzroča negotovost. Poleg tega zahteva soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov in vseh lastnikov mejnih stanovanj, kar sobodajalci vidijo kot dodatno oviro. Kritiki, vključno z Združenjem sobodajalcev, napovedujejo pravne bitke, vključno z ustavno presojo, saj zakon posega v svobodo gospodarske pobude, v treh desetletjih pa naj bi povzročil za 1,6 milijarde evrov škode. Škoda za turizem in lokalno gospodarstvo bo velika. Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) sicer trdi, da želi vrniti stanovanja njihovemu prvotnemu namenu, a študije iz tujine kažejo, da takšne omejitve ne znižajo najemnin.
