Piše: G. B.
“Tekom pogajanj o stavkovnih zahtevah je bilo s strani vlade večkrat poudarjeno, da pogajalska skupina za reševanje stavkovnih zahtev ni enaka pogajalski skupini za stebrna pogajanja in da teh pogajanj ne gre enačiti,” so danes sporočili iz Fidesa.
Različni sta tudi vodji pogajalskih skupin, zato ne vidimo razloga, da se pogajalska skupina za reševanje stavkovnih zahtev ne bi mogla udeležiti stavkovnih pogajanj, pa čeprav v okrnjeni zasedbi. “Takšno ravnanje razumemo kot umik vlade iz pogajanj,” so še sporočili iz zdravniškega sindikata.
Mediji sicer poročajo, da se pogajanja nadaljujejo. Vendar pogajanja za zdravstveni steber, a brez zdravniškega sindikata Fides, ki je ob isti uri želel pogajanja o stavkovnih zahtevah. Da vladne strani na ta pogajanja ni bilo, po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa ne pomeni, da se iz njih umika. Nanje bodo sindikat verjetno povabili za ponedeljek. Props, ki po novem vodi pogajanja za plačni steber zdravstva in socialnega varstva, je pojasnil, da so s sklicem stebrnih pogajanj pohiteli tudi zaradi zahtev Fidesa. Stvari, ki jih sicer želi Fides urediti ločeno, po njegovih besedah sodijo na stebrna pogajanja, vključno z odpravo plačnih nesorazmerij z novimi delovnimi mesti za zdravnike in zobozdravnike. S sklicem stebrnih pogajanj pa so jasno pokazali, da si želijo reševati vprašanja, ki jih naslavlja tudi Fides, “a ne na način, da damo denarne odmene za leto 2024” in tudi ne na način, “da bo ena od skupin znotraj javnega sektorja tista, ki si bo lahko zaradi svoje moči, ki jo realno ima, izborila neke ugodnosti”.
Ob tem je Props zanikal, da se vladna stran umika iz stavkovnih pogajanj s Fidesom, kar so ji v sindikatu očitali, ker njenih predstavnikov danes na stavkovna pogajanja ni bilo. Vlada želi s Fidesom nadaljevati pogajanja, je zagotovil Props in dodal, da jih bo vladna stran verjetno že za ponedeljek povabila na ta pogajanja. Današnjih pa se niso udeležili, ker so istočasno potekala stebrna pogajanja, za katere so sindikatu poslali vabilo v sredo. A je Fides naknadno za isti termin poslal vabilo na stavkovna pogajanja. Zaradi sodelovanja pogajalcev v obeh skupinah so se udeležili stebrnih pogajanj. To pa pomeni, da bodo pogajanja s Fidesom v zvezi z njihovim stavkovnim sporazumom preložili za dan ali dva. Na vprašanje, ali jih ne skrbijo posledice zaostrovanja zdravniške stavke, pa je Props odgovoril, da mu je žal, da prebivalci, posebej pa ranljive skupine, v bistvu postajajo “živi ščit” neke skupine, kot je Fides.
Povedano drugače, Props je na Fides z nekoliko bolj izbranimi besedami naslovil isti očitek kot Igor Kršinar v podkastu Reporterja, ko je Fides primerjal s Hamasom.
Je pa zanimivo, kako odnos do zdravnikov in še zlasti do Fidesa spominja na taktiko iz leta 1988, ko je osnovna organizacija sindikata strojnega osebja TOZD ŽGL Vleka vlakov Ljubljana 27. decembra tistega leta ob 6.30 začela z vnaprej napovedano stavko. Izvršilni odbor omenjene osnovne organizacije se je preoblikoval v stavkovni odbor, ki ga je vodil Slavko Kmetič (predsednik IO je bil v “mirnodobnem” času sicer Mile Katić), zdelo pa se je, da je omenjena skupina ostala precej osamljena, saj so delavski svet na ŽG Ljubljana (sedaj Slovenske železnice), pa tudi Zveza sindikatov Slovenije ter notranji sindikati na ŽGL izražali mnenja, da gre za izsiljevanje privilegirane skupine. Ne glede na to pa so se stavki začeli pridruževati tudi osnovne celice sindikatov TOZD-ov vlek vlakov iz drugih delov Slovenije. Stavka je bila prekinjena naslednji dan popoldne, ko je po prvotnih grožnjah oblastnikov (predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušana Šinigoja) prišlo do pogajanj, ki so sprožila začetek reševanja problemov strojevodij. Psihološki oblasti, SDV in vodstva ŽGL na stavkajočo celico pa je bil izjemno hud, omenjene stavkajoče strojevodje so ves čas diskreditirali pred javnostjo. To je veljalo tudi za veliko večino tedanjih medijev – bile pa so tudi izjeme. O tej stavki sicer podrobneje govori knjiga “Stavka, ki je iztirila rdeči režim”.
Dejstvo pa je, da v primeru stavke Fidesa ne gre toliko za plače kot za velike anomalije, zaradi katerih so mnogi zdravniki preobremenjeni.
