Piše: Vida Kocjan
Sredstva Evropske unije za Slovenijo predstavljajo enega ključnih stebrov razvoja. Vendar pa tega očitno ne razumejo ali nočejo razumeti v vladi pod vodstvom Roberta Goloba. Slednji celo pri tem, kjer so številke jasne, zavaja in laže. Očitno si ta vlada evropskih sredstev ne želi, saj je poraba pod strožjim drobnogledom kot v slovenskih nadzorstvenih ustanovah pod njihovim vodstvom.
Za obdobje 2021 do 2027 je takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše leta 2020 za Slovenijo pridobila skupno več kot 10 milijard evropskih sredstev, od tega je bilo 6,6 milijarde evrov nepovratnih. Za kohezijo je bilo namenjenih več kot 3 milijarde evrov, za kmetijstvo pa več kot 1,6 milijarde. Od skupno 5,7 milijarde evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost pa je bilo nepovratnih sredstev več kot 2 milijardi.
Nočejo, zavajajo in lažejo
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa je razvidno, da vladajoča koalicija sredstev noče ali ne zna pripeljati v Slovenijo. Že sredi aprila so podatki Evropske komisije pokazali, da je Slovenija prejela le 5,9 odstotka vseh sredstev. Vprašanje o tem je 24. aprila v okviru poslanskih vprašanj Robertu Golobu postavil poslanec Franc Breznik. Golob pa je odgovoril, da ima Slovenija ravno v tem mandatu na razpolago največ denarja, da pa se črpanje v resnici izvaja bistveno bolj učinkovito, »kot se želi prikazati«. Napovedal je, da se bodo stvari »do poletja spremenile, še mesec in pol, pa bo vse drugače«. Da se bo v prihodnjem mesecu in pol, to je do sredine junija 2025 »pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel«, skrb pa je »v resnici odveč«. Pri tem se je opiral tudi na sklep vlade, ki je februarja letos sprejela načrt, kako bomo pospešili črpanje in na kakšen način bomo dali prednost tistim projektom znotraj kohezijske politike, ki imajo večjo verjetnost izvedljivosti. »Se pravi, da ne bomo vztrajali pri projektih, za katere obstaja verjetnost, da jih ne bi dokončali, ampak pri tistih, ki jih bomo izvedli. Tudi zaradi tega bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni. K temu nimam več kaj dodati, razen da se počaka do poletja. Verjamem, da boste poleti pokazali novo tabelo in mogoče tudi kakšen drugačen zaključek, kot ga imate danes.«
Od 24. aprila so minili že več kot trije meseci. Evropska komisija je 17. julija objavila novo poročilo, v katerem pa je Slovenija po črpanju evropskih kohezijskih sredstev, ki pomenijo sredstva za razvoj, znova na zadnjem mestu.
Golob se je aprila v državnem zboru zlagal, zavajal je, nič se ni spremenilo.
Zadnji podatki Evropske komisije tudi kažejo, da je Slovenija pri Načrtu za odpornost in okrevanje prejela manj kot polovico dodeljenih sredstev. Rok za črpanje iz tega sklada, ki je bil namensko ustanovljen za lažji in čim hitrejši izhod po največji zdravstveni krizi, pa se izteče leta 2026.
Slovenija je torej država, ki najslabše črpa evropska kohezijska sredstva. Podobno je s sredstvi za okrevanje in odpornost, kjer smo bili konec marca na 41 odstotkih realizacije, 17. julija pa še vedno na manj kot polovici črpanih sredstev. Sosednja Hrvaška je na primer že spomladi počrpala več kot dve tretjini dodeljenih sredstev iz tega sklada.
Opozorila iz Bruslja
Na katastrofalno slabo črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost je Slovenijo v začetku junija opozorila tudi Evropska komisija. Slovensko vlado je pozvala k pospešitvi izvajanja nacionalnega načrta. Iz Evropske komisije so sporočili, da je Slovenija zadovoljivo izvedla približno tretjino naložb in reform, opredeljenih v načrtu iz evropskega mehanizma za okrevanje po pandemiji covida 19. Slovenijo so pozvali tudi k zmanjšanju administrativnih ovir za podjetja. Vrla Golobova vlada pa je v Bruselj nekaj pred tem poslala že tretji predlog spremembe načrta, kar lahko razumemo kot nov manever zavajanja in zavlačevanja.
Na vidiku nova finančna perspektiva EU
Nova finančna perspektiva Evropske unije (EU) za obdobje 2028–2034, katere osnutek je Evropska komisija predstavila julija 2025, prinaša več ključnih sprememb in priložnosti, ki temeljijo na razvoju prejšnjih finančnih okvirov (npr. 2021–2027) ter aktualnih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, varnost in gospodarska konkurenčnost. Skupni znesek je skoraj 2000 milijard evrov, kar je 200 milijard evrov več kot v obdobju 2021–2027. Razdelitev je predvidena po sektorjih, in sicer za varnostno in obrambo 20 odstotkov, gospodarstvo, socialno infrastrukturo in ohranjanje teritorialne kohezije 53,1 odstotka, konkurenčnost v varnosti 29,5 odstotka in za t. i. globalno Evropo (krepitev zunanje politike, sosedskih odnosov in humanitarne pomoči) 10,8 odstotka. Za pravno državo in demokracijo je predvidenih 0,4 odstotka, za upravljanje in regulacijo ter kmetijstvo pa 8,9 odstotka.
Zneski so še predmet pogajanj, glede na dosedanje ravnanje Golobove koalicije in glede na to, da nimajo pripravljenih še nobenih projektov, pa lahko zapišemo, da se Sloveniji pod to vlado, če bo obstala tudi po volitvah predvidoma prihodnje leto, slabo piše.
Zvone Černač: Doslej je slabe razreze za Slovenijo reševal Janša, očitno bo tako tudi tretjič
Zvone Černač, minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo v Janševi vladi, zdaj poslanec: »Doslej je slab razrez evropske finančne perspektive v obdobjih od 2014 do 2020 in 2021 do 2027 za Slovenijo pod vladama, ki sta jih vodila levičarja Borut Pahor in Marjan Šarec, reševal Janez Janša. Obakrat uspešno in z znatnimi dvigi pripadajočih sredstev. Ker bo končna odločitev za finančno perspektivo 2028 do 2034 padla v mandat prihodnje vlade, bo očitno tako tudi tretjič.
Lotrič: »Ali se v Sloveniji odločevalci zavedajo, da je denar do leta 2034 v EU praktično že razdeljen in je treba pripraviti projekte?«
Marko Lotrič, dolgoletni podjetnik, predsednik državnega sveta in predsednik stranke Fokus: »Predlog Evropske komisije za večletni finančni okvir 2028 do 2034 je v višini skoraj 2000 milijard evrov, to je 200 milijard evrov več kot v obdobju 2021 do 2027. Po izhodiščnem predlogu bi Sloveniji od tega pripadlo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev. Velik poudarek bo na varnosti in obrambi ter fleksibilnejšem odzivu na krize. Ali se v Sloveniji odločevalci zavedajo, da je denar do leta 2034 v EU praktično že razdeljen in je treba pripraviti projekte? Resnega odziva nisem zasledil.«
Kirbiš Rojs: Slovenska vlada ima druge prioritete
Monika Kirbiš Rojs, strokovnjakinja za evropske projekte, nekdanja državna sekretarka vlade za kohezijo in zdajšnja sekretarka državnega sveta: »V Sloveniji je situacija ista kot pred več kot pol leta. Pri črpanju kohezijskih sredstev smo na zadnjem mestu, načrt za okrevanje in odpornost pa še ni na polovici, zaključek bo v letu 2026. Slovenska vlada ima pač druge prioritete, to so: pomoč ljudem pri umiranju, igranje z referendumu in obrambo, vtikanje v zunanje odnose, kot so izraelska kriza in Bližnji vzhod, določanje tujih politikov za nezaželene, vsak dan nov davek itd.
