9.1 C
Ljubljana
četrtek, 4 marca, 2021

Vlada je pri vpisih na univerze ravnala odgovorno in razvojno

Piše: Vida Kocjan

Na ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko se bo lahko vpisalo 50 oseb več. Na obe medicinski fakulteti (v Ljubljani in Mariboru) pa se bo lahko vpisalo 60 študentov več. To je poleg drugega razmisleka najpomembnejši rezultat prizadevanj vlade pod vodstvom Janeza Janše v prejšnjem tednu, ko so temeljito preučili predlog ministrstva za izobraževanje, ki ga je pripravilo skupaj z vodstvi nekaterih univerz in fakultet.

Vlada je odločitev sprejela po posvetu z rektorji in gospodarstvom preudarno in z razmislekom, predvsem pa v dobro nove generacije študentk in študentov, in to brez kakršnih koli zamud, kot je poudarila ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport Simona Kustec.

V vladi Janeza Janše ne gre nič brez razmisleka

Vlada je glede na prvotni predlog za vpis na visokošolke zavode v šolskem letu 2021/2022 povečala število vpisnih mest na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo, nekateri študijski programi se bodo preimenovali, na ljubljanski filozofski fakulteti pa se bodo z namenom racionalizacije obstoječi študijski programi vsebinsko smiselno združili v manjše število programov z več smermi.

Razpisana sta tudi dva nova študijska programa. Univerza na Primorskem bo prvič razpisala nov univerzitetni študijski program vizualne umetnosti, Univerza v Mariboru pa bo prvič razpisala nov univerzitetni študijski program dentalna medicina.

 Nepotreben vik in krik levičarjev

Nekateri so pričakovali, da bo vlada prvotni predlog sprejela brez razprave, vendar so se ušteli. Zanašali so se na to, da mora biti razpis objavljen 1. februarja. Vendar pa pri tej vladi pač ne gre nič na hitro, mimo predpisanih postopkov (v tem primeru razprave na vsaj dveh vladnih odborih) in preverb.

Ne samo levičarski politiki iz vrst t. i. koalicije KUL in njim podrejeni mediji, vlado so k takojšnji in brezpogojni potrditvi predloga razpisa za vpis na študijske programe pozivali tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) in Visokošolski sindikat Slovenije (VSS). ŠOS vodi Alen Brkić (domnevno študent magistrskega študija Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru), SVIZ Branimir Štrukelj (Kučanov zet in kandidat Levice na volitvah), VSS pa Marko Marinčič, zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vsi so zastopniki organizacij, njihova imena so navedena v bazi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). V vseh teh organizacijah pa se obrača veliko denarja. Kjer je denar, pa so tudi interesi.

Zatrjevali so, da vlada, s tem ko preverja podatke, posega v visokošolsko avtonomijo. Nasprotovali so sklicanemu delovnemu posvetu med vlado, visokošolskimi zavodi in delodajalskimi združenji, ki ga je sklical predsednik vlade Janez Janša. Poskušali so vplivati tudi na seznam vabljenih na omenjeni posvet. Dogajalo se je nekaj nepredstavljivega. Zbirali so celo podpise pod peticijo proti uničevanju visokega šolstva in znanosti.

V kabinetu predsednika vlade so nato pojasnili, da se je Janez Janša za posvet odločil, ker določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države. Posvet je bil tudi izveden, razprava pa zelo zanimiva, vendar o tem v nadaljevanju.

Strateški posvet z deležniki na Brdu

Predsednik vlade Janez Janša je na Brdu pri Kranju sklical posvet pred dokončno izdajo soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022. Ker je določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, ena najpomembnejših strateških odločitev vsake države, se je premier pred dokončnim sprejetjem dokumenta na vladi želel posvetovati s predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj.

Predsednik vlade je uvodoma izpostavil, da imamo v državi pomembne segmente, v katerih primanjkuje kadra. »Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe, vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov,« je dejal premier in dodal, da je poleg pridobitve uporabnega znanja zelo pomembno to znanje tudi znati uporabljati.

V morju informacij, ki so na voljo,  je zato pomembno najti prave informacije, kar pomeni, da se znajdeš. »Ta del znanja ali veščin morajo mladi pridobiti ne glede na to, ali študirajo družboslovje ali tehniko, zdravstvo ali karkoli drugega,« je dodal predsednik vlade in izpostavil, da smo v celoti še vedno preveč usmerjeni v količino, manj pa v iznajdljivost. Namen posveta je bil pomagati vladi pri tem, da bo sprejela prave odločitve.

Interes med mladimi obstaja, razpisnih mest ni dovolj

»Imamo izrazit primanjkljaj, imamo interes mladih za študij, vendar ta študij z razpisnimi mesti ni omogočen,« je dejal premier in nadaljeval, da je treba osvetliti situacijo in poiskati rešitve. »Če  je interes velik, če so potrebe po določenih študijskih smereh velike, ni pa prostorov ali denarja, bomo zagotovili prostore in sredstva in se bo vpis povečal. Tudi interes profesorjev bo večji, če bodo boljše plače,« je dejal premier Janez Janša.

Po njegovih besedah nam tudi struktura ponudbe in povpraševanja na trgu dela kaže, da moramo glede izobraževanja nekaj spremeniti, »predvsem pa poskrbeti, da nam izobraženi ljudje ne bežijo v tujino, ker v Sloveniji ne dobijo ustrezne zaposlitve«. Prihodnosti se seveda ne da napovedati, »zato nima smisla, da se gremo usmerjeno izobraževanje; pomembno je, da ljudje, ko končajo študij, dobijo zaposlitev, podjetja in drugi pa potreben kader«. Vlada je trdno odločna, da bo prišlo tudi do reforme plačnega sistema, kar bo vplivalo tudi na univerzo, na profesorje in asistente. V nadaljevanju je izpostavil, »da ne pristane na to, da se ne da nič narediti«.

»Interes vseh je, da imamo kvalitetno šolstvo«

Predsednik vlade Janez Janša je ob tem še poudaril: »Vlada je predlog za potrditev soglasja k razpisu za vpis v študijske programe obravnavala po najhitrejši mogoči poslovniški poti. Interes vseh je, da imamo kvalitetno šolstvo, ki je pod enakimi pogoji dostopno mladim, zato da imajo enake izhodiščne možnosti za uspeh v življenju. Konkurenca je potrebna tudi na področju izobraževanja. Če so potrebe po določenih študijskih smereh velike, ni pa prostorov ali denarja, bomo zagotovili prostore in sredstva in se bo vpis povečal. Nihče me ne bo prepričal, da Medicinska fakulteta v Ljubljani, ki je še pred leti vpisala 50 študentov več, danes tega ni sposobna. Imamo 200.000 prebivalcev, ki nimajo resnega dostopa do osebnega zdravnika. Ta vlada tega stanja ne bo tolerirala.«

Za študij na voljo kar 18.520 vpisnih mest

Vlada je dala nato soglasje k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2021/2022. Za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij bo na voljo 18.520 vpisnih mest.

V primerjavi z lanskim razpisom tako visokošolski zavodi razpisujejo 43 vpisnih mest več za redni študij. Število vpisnih mest za izredni študij pa se zmanjšuje, in sicer za 154 vpisnih mest. Skupno število razpisanih vpisnih mest je glede na študijsko leto 2020/2021 tako manjše za 120 vpisnih mest.

Od 18.520 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij bo 16.155 mest za državljane Republike Slovenije in držav članic EU ter 2.365 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice EU. Predlagano višje število vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice EU, je posledica povečanih aktivnosti, ki jih visokošolski zavodi v zadnjih letih usmerjajo v internacionalizacijo in v povečano sodelovanje s tujimi trgi.

Nepotrebna drama levičarskih krogov

Priča smo bili torej neverjetni, politično motivirani in povsem nepotrebni drami levičarskih krogov v zvezi z vpisom na visokošolske zavode. Tako destruktivne opozicije Slovenija v času svoje samostojnosti še ni imela. Veliko negativno vlogo imajo tudi vodilni mediji. To je povzetek tega, kar se je v zvezi z razpisom dogajalo v preteklem tednu.

Zadnje novice

Sorodne vsebine