Piše: Gašper Blažič
V prvi številki Demokracije v letošnjem letu smo pisali o možnosti, da bi bil lahko premier Robert Golob letos zamenjan (TUKAJ). Kar pa še ne pomeni nujno, da bodo zato tudi parlamentarne volitve, pač pa lahko pride zgolj do zamenjave na vrhu vlade.
Zanimivo je, da je Robert Golob 18. aprila 2020 na TV soočenju (Kanal A) samo nekaj dni pred volitvami preko videozveze iz Nove Gorice na vprašanje, ali bi odstopil v primeru, da bi KPK ugotovila kršitve kršenje zakona o integriteti, odgovoril pritrdilno.
Mimogrede. Ko predsednik vlade izrecno napove(duje) svoj odstop … pic.twitter.com/QTr5SuPZoi
— BojanPožar (@BojanPozar) January 16, 2024
Marta Kos nova premierka? Ni nemogoče!
Zanimivo je, da je Bojan Požar v zadnjih dneh nekajkrat ponovil, da bi lahko nova premierka postala Marta Kos. Gre za tisto damo, ki je z Golobom soustanavljala Gibanje Svoboda, postala celo podpredsednica stranke, nato pa se razočarano umaknila. Prav tako kljub drugačnim napovedim ni kandidirala za predsednika oz. predsednico republike. Ima pa sicer dober pedigre, saj je sestra nekdanjega kriminalista Draga Kosa, ki je operativec, znan iz številnih afer. Sama je sicer zadnja leta delovala v diplomaciji, nato pa se diskretno umaknila, še preden bi lahko inšpekcijski pregledi njenega poslovanja pokazali karkoli sumljivega. S slovenskega veleposlaništva v Švici se je denimo umaknila zaradi različnih pogledov na slovensko zunanjo politiko po tistem, ko je Šarčevo vlado zamenjala Janševo, zunanje ministrstvo pa je vodil Anže Logar.
Po tistem, ko so sedanji vladajoči iz Washingtona predčasno odpoklicali veleposlanika Toneta Kajzerja, se je celo govorilo, da bi utegnila to veleposlaniško mesto prevzeti prav Marta Kos. No, to se ni uresničilo, očitno tudi zaradi našega pisanja, saj bi bila korupcija v tem primeru preveč očitna. Je pa Delo oktobra lani poročalo, da Marta Kos v ljubljanskem zdravstvenem domu 15 zaposlenih trenira v samomotivaciji, komunikacijskih veščinah in jih pripravlja za morebiten prevzem vodstvenih funkcij. Gre za ustanovo, ki je bila v zadnjih letih v središču pozornosti zaradi spornega delovanja vodstva, lahko pa se vprašamo, koliko je k angažiranju Kosove pripomogel ljubljanski župan Zoran Janković, ki velja v slovenski politiki za zelo vplivno figuro, saj se mu očitno klanja celo vlada. No, pozicija Marte Kos je ta hip daleč od politične “prve lige” ter pozornosti javnosti, kar pa ne pomeni, da se lahko vsak hip vrne nazaj, če bodo to odločili “strici”. Bržkone je bil že njen umik iz Gibanja Svoboda na nek način “požegnan” s strani političnega podzemlja.
No, vsaj teoretično bi lahko končno postal premier tudi Janković, vendar je po tisti famozni zmagi Pozitivne Slovenije decembra 2011 pokazal, da ni pripravljen v ničemer popuščati v koalicijskih pogajanjih. Zato je bila nervoza rdečih stricev v Dražgošah januarja 2012 še toliko večja, tedanji predsednik Danilo Türk pa je divje udrihal po tedanjem ameriškem veleposlaniku v Ljubljani Josephu Mussomeliju, ker si je upal poseči v politiko.
Goloba bo težko spraviti s položaja
Bo pa konec januarja minilo štiri leta od tistega znamenitega “meta puške v koruzo” tedanjega premierja Marjana Šarca, ki ga je malo pred tem zapustil finančni minister Andrej Bertoncelj. No, Golob velja za bistveno bolj trmastega človeka od Šarca, navsezadnje so izpraznjena mesta v vladi sedaj že zapolnjena, Golobu je uspelo brez večjega pompa na čelo ministrstva za kmetijstvo spraviti sedaj že razvpito Matejo Čalušić, ki ji laži glede izobrazbe nihče več ne očita, niti opozicija ne. Je pa očitno dovolj labilna oseba, da bo lahko ubogala vsa “priporočila” Tine Gaber, kar sicer ni uspevalo prejšnji ministrici Ireni Šinko. Zato se postavlja vprašanje, ali bi Golob vrgel puško v koruzo ob morebitni intervenciji KPK – ali pa se bo uresničilo to, kar je napovedal že publicist Dejan Steinbuch, da ga bodo morali iz pisarne odpeljati vklenjenega v lisice.
Je pa potrebno vedeti tudi to, da je sedanja predsednica republike Nataša Pirc Musar dejansko glasnica Kučanovega kroga, pri njej pa je zaposlena tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, torej tista oseba, zaradi katere lahko KPK izreče Golobu ukor zaradi kršenja integritete. Pirc Musarjeva je nedavno že dala vedeti, da bo moral Golob odstopiti, če bo KPK ugotovila, da je v primeru Bobnarjeve prišlo do kršitve zakona. V Gibanju Svoboda predsednici sedaj očitajo, da je z omenjenimi izjavami politično posegla v pravni postopek pred KPK, ki še ni zaključen, ob tem pa opozarjajo, da je omenjeni postopek sprožila Bobnar, ki jo je predsednica kasneje izbrala za svojo svetovalko. To sicer drži, vendar je očitno postalo jasno, da je zamenjava na vrhu vlade postal glavni interes Milana Kučana.
Izmuzljivi Kučan je kot “mokra žajfa”
Ob tem je, zanimivo, Večer zbiral izjave politikov v Dražgošah, kjer je bilo ob odsotnosti državnega vrha čutiti napetost. Luka Mesec, ki sicer ni več koordinator Levice, še vedno pa je podpredsednik vlade, ocenjuje, da je Pirc Musarjeva prehitela s sodbo, češ da morajo KPK in druge ustrezne institucije najprej raziskati, ali so očitki zoper premierja sploh tehtni. “Če se med seboj obkladamo z očitki, ki še niso raziskani, potem oblast daje ljudem slab zgled,” je po poročanju Večera dejal Mesec in dodal, da je bila predsedničina sodba prehitra.
No, Kučan pa je na Večerovo vprašanje, kaj meni o najnovejšem sporu med predsednico in premierjem, odgovoril, da se sam noče vmešavati v postopek prek KPK: “Zaupam instituciji in njeni avtoriteti. Narobe bi bilo, če bi začeli dvomiti v to njeno avtoriteto in neodvisnost. Kar bo, pač bo.” Na vprašanje, ali si državljani zaslužijo boljše od aktualne oblasti, pa je prvi predsednik republike odgovoril, da je optimist: “Vem, kaj je alternativa in da je ta veliko slabša od tega, kar imamo zdaj. Zadnji volilni rezultat je pokazal, česa si ljudje želijo in česa si ne želijo. V imenu odgovornosti do te odločitve pričakujem treznost in odgovornost.”
Torej, Kučan si tu bolj želi “notranje alternative”, z besedami pa je spet usmeril ost v sicer oslabljeno opozicijo ter se diplomatsko izmuznil. Kot vedno.