Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Na RTVS novinarji nadaljujejo stavko, stavkovne zahteve pa so se še razširile. Stavkajoči namreč zahtevajo še ohranitev tujih dopisništev in se pritožujejo nad razmerami, zaradi katerih naj bi RTVS zapustilo več novinarjev. V Združenju novinarjev in publicistov opozarjajo, da se ni mogoče znebiti vtisa, da je stavka na RTVS politično motivirana, da del zaposlenih v tej ustanovi moti predvsem novo vodstvo in nova sestava organov upravljanja (programskega in nadzornega sveta). Če smo konkretnejši, moti jih da dotični niso prave idejno-politične usmeritve.
Programski svetnik Slavko Kmetič je glede ponedeljkove seje Programskega sveta RTVS povedal, da je bilo zanimivo in nepričakovano. Ko so sprejeli dnevni red, je namreč predsednik Programskega sveta RTVS povedal, da generalni direktor zaradi stavke, ki se je izvajala ta dan, ne more prisostvovati seji, ker pač mora urejevati stavkovno zahtevo oziroma gledanost televizije in poslušanost radia. Stavkajoči so namreč hoteli tudi zatemnitev oddaj, kar je nesprejemljivo. Dolžnost direktorja je, da to onemogoči, je poudaril Kmetič in dodal, da se je zaradi tega razvila razprava. “Eni so rekli, da je to nedopustno, ampak večina je potem sprejela sklep, da se seja iz ponedeljka prestavi na torek.”
Glede zahtev stavkajočih zaradi tujih dopisništev je Kmetič dejal, da o tem odloča direktor. Pred časom pa so že postavili vprašanje, koliko ta dopisništva v tujini stanejo. Denarna sredstva so namreč visoka, okrog milijona evrov. “Imamo sedem dopisništev. To je primerljivo z Avstrijo in Finsko. Ta sistem je delno preživet zaradi moderne tehnike. Pošlješ pa lahko na teren tudi letečega dopisnika. Ker nekaterim poteče mandat drugo leto, se razmišlja, da bi se nekatera dopisništva zamrznilo. Konkretno v Moskvi, ker ne vemo, kaj se bo dogajalo. Povrhu vsega pa ruska oblast zahteva lojalnost tujih zapisnikov, kar je za nas nesprejemljivo. V Bruslju pa bi število dopisnikov zmanjšali iz dveh na enega, ostalo pa ostaja. Skratka, nič pretresljivega,” je prepričan Kmetič in ob tem dodal, da tam, kjer nekdo dela nemir in prepir, je vsaka stvar dobrodošla kot nova stavkovna zadeva. Prepričan je, da je zahteva povsem brezpredmetna, ker je generalni direktor dolžan zagotoviti racionalno in učinkovito poslovanje RTVS. “Vemo, da je RTVS v težkih finančnih stiskah, on pa mora delati vse, da zmanjša stroške tam, kjer niso nujno potrebni“.
Stavkovne zahteve precej iracionalne
Kmetič ocenjuje, da so uradne stavkovne zahteve precej iracionalne. Torej odstop vodstva, generalnega direktorja, odstop predsednika programskega sveta, kar je absolutna zahteva. Ne more namreč generalni direktor od svojega nadrejenega, kar programski svet je, zahtevati odstop. “Tega še otroci ne bi naredili. Tukaj se človek sprašuje o zdravi pameti, o poštenem pristopu stavkajočih, da postavljajo take nerazumne zahteve. Zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice Jadranke Rebernik, ne strinjajo se s programsko politiko, moti jih oddaja Panorama. Nekaj stavkovnih zahtev imajo z vidika plač, kar je popolnoma legitimno, pa predvsem zaradi pomanjkanja kadrov, kjer jim je direktor ponudil rešitev, pa so jo zavrnili,” je pojasnil programski svetnik.
Po Kmetičevih besedah je nerazumno, da jih tako moti oddaja Panorama. “Kot je povedal gospod Valentin Areh, ko je bil v. d. direktorja RTVS, je britanski BBC v zadnjih 20-letih trikrat spremenil programsko shemo. Prilagajali so se namreč okusu občinstva. To se dela v demokracijah. RTVS pa dvajset let ni prav nič spreminjal, gledanost je občutno padla. Odmevi in Dnevnik sta izgubila 250 tisoč gledalcev, kar je absolutno znak za alarm. Iz tega razloga je tudi predlagal neko novo oddajo po zgledu BBC-ja. Za to smo glasovali in zadeva je bila uresničena z napori. Veliko zaposlenih je odklonilo delo pri Panorami, tudi novinci, ki so prišli prek javnih razpisov,” je pojasnil in dodal, da si očitno na RTVS lahko privoščijo odklanjanje dela, ker drugje to sploh ni sprejemljivo. Kmetič to vidi kot našo specifiko, ki je unikum, in tukaj se bomo morali prilagoditi, je prepričan.
“Tako ne gre več naprej, da se ti ljudje obnašajo kot razposajeni otroci, ki jim nihče nič ne more.” Napovedal je, da bo na današnji seji predlagal, da se tudi evropsko javnost in Evropski parlament obvesti, da Programski svet RTVS ni politični organ in da je ta sestavljen pluralno. “Kakor koli, oni namreč vseskozi govorijo o političnem prevzemu RTVS. To so norosti. Če se 100-krat ponovijo, se verjetno primejo,” je pripomnil Kmetič.
Glede na to, da je nova kulturna ministrica napovedala spremembo RTVS, je Kmetič povedal, da se je okrog tega že slišalo v preteklosti, konkretneje pred volitvami. Tudi Robert Golob je namreč dejal, da bo novi zakon sprejet urgentno. Kmetič meni, da sprememba zakona o RTVS nedvomno ni urgentne narave, ampak je tako ukvarjanje s podražitvami. Na pismo ministrice Tanje Fajon generalnemu direktorju RTVS Kmetič gleda kot na neposredno vmešavanje politike v programsko delo RTVS. “Glede tujih dopisnikov je suverena odločitev generalnega direktorja in nihče nima pravice posegati po zakonu,” je še dodal.
V sindikatu, kjer vse dirigirajo, je peščica vodilnih hujskačev
Vse dirigira en sindikat od treh. V tem sindikatu je peščica vodilnih hujskačev, ki potem ustrahujejo vse ostale, meni Kmetič. Ti ljudje imajo sicer absolutno zaščito, po njegovem pa delujejo skladno s politično agendo. Prva stavkovna zahteva je ureditev uredniške in novinarske avtonomije. Ta je absolutna, pravi Kmetič: “Dejstvo pa je, da programski svet izvoli generalnega direktorja, on predlaga odgovornega urednika, ki ima pod seboj urednike, in ti se samostojno odločajo o programu. V to se nihče ne vtika, to deluje že 30 let. Je problem v tem, da sedaj odgovorni urednik zahteva, da se poroča tudi o tistem, kjer je včasih vladala cenzura? Oni so dolžni podajati informacije. Tako avtonomijo, kot jo imajo ti ljudje, ne vem, če ima še kdo na svetu. Če jih pa moti, da odgovorni urednik tudi koga prestavi, je to stvar uredništva in ne politike,” je pojasnil.
Sindikat je na uredništva poslal, kako naj poteka program med stavko z javljanji v živo in tako naprej. “To je absurd, še dobro, da je generalni direktor to preprečil. On je bil po mojem mnenju preblag, predober,” je ocenil in dodal, da sam meni, da je zahteva za posvetovalni referendum o RTV-prispevku upravičena glede na stanje. Prepričan je, da generalnega direktorja ne morejo kar odstaviti, njihove stavkovne zahteve pa ocenjuje kot nerešljive.