11.2 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

(VIDEO) Nekdanji finančni minister Šušteršič: “Slovenija dosega dobre rezultate zaradi ustrezne gospodarske politike”

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Nekdanji minister za finance in ekonomist Janez Šušteršič meni, da bi se morali v Sloveniji veseliti takšnih rezultatov, kot je uspeh na lestvici britanskega časopisa The Economist, in še mogoče bolj podrobno analizirati podatke, da se iz tega nekaj naučimo, kot pa da to zanikamo. Po njegovem mnenju bomo javni dolg za razliko od leta 2012 lažje sanirali, saj dosegamo gospodarsko rast in smo ustrezno ukrepali, medtem ko leta 2012 Sloveniji zaradi primanjkljaja in slabih gospodarskih rezultatov nihče ni želel posoditi denarja, dolg pa smo sicer počasi sanirali. “Podobno se bo dogajalo tudi sedaj, če se je v zadnjih desetih letih lahko znižal, potem sedaj ne vidim razloga, da se v naslednjih desetih letih po koncu pandemije tudi ne bi znižal,” je poudaril. 

Slovenija se je po uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize na lestvici, ki so jo pripravili pri britanskem tedniku The Economist, uvrstila na drugo mesto med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred njo so pri omenjenem tedniku po petih uporabljenih merilih uvrstili samo Dansko.

Analitiki uglednega liberalnega britanskega tednika so za razvrstitev uporabili pet meril. Primerjali so vrednosti v zadnjem četrtletju 2019 in tretjem trimesečju lani oziroma v obdobju, za katerega so na voljo zadnji razpoložljivi podatki. Prvo merilo je realna rast BDP, drugo je realna rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tretje je rast tečajev delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu, četrto je rast investicij v osnovna sredstva in peto je neto rast javnega dolga v deležu od BDP.

Iz gospodarskih krogov na račun slovenske vlade prihajajo pohvale, stranka SD pa ima v tem primeru svoje videnje. Iz opozicije namreč sporočajo, da podatki The Economista niso točni, da Slovenija ni med zmagovalkami epidemije covida-19, da ima preveliko število žrtev in gospodarske rezultate, s katerimi se ni za hvaliti, to obdobje pa bo končala z javnim dolgom v višini 80 in več odstotkov BDP.

Država je v smislu gospodarstva ukrepala pravilno
Nekdanji minister za finance in ekonomist dr. Janez Šušteršič meni, da so zasluge, da Slovenija dosega tako dobre rezultate v ustreznih ukrepih gospodarske politike v času epidemije covida-19 in so vplivali na te kazalnike, ki so v tej primerjavi zajeti. To so v glavnem gospodarska rast, dohodki prebivalcev in koliko se je država zadolžila.

Foto: Zajem zaslona / Nova24TV

Bogatejše države so neverjetno okrevale po recesiji v letu 2020, mnogi pa so bili presenečeni, kako veliko držav ima ta trenutek rekordno nizko brezposelnost in visoko gospodarsko rast. “To je nekaj, kar smo ekonomisti pričakovali, pa si nismo mislili, da bo pandemija tako dolgo trajala, kakor traja. Že na začetku smo rekli, da gre za popolnoma zunanji šok, ki nima nekih notranjih vzrokov v gospodarstvu, po neki normalizaciji lahko zelo hitro pride do rasti,” je obrazložil.

Visoka zaposlenost je zaradi ukrepov države na trgu dela
Kljub temu, da pandemija še traja, pa so se očitno ustvarile razmere, kjer je možno vsaj približno normalno gospodarsko poslovati. Drug razlog pa je seveda to, ker gre za čas pandemije, države niso imele nekih večjih zadržkov za zelo visoko financiranje tudi delovnih mest oziroma ohranjanja teh. “Po mojem je od tod tukaj ta visoka zaposlenost v marsikateri državi, ne pa v vsaki,” je ocenil nekdanji minister.

Economist poroča, da je Slovenija dosegla drugo mesto pri uspešnosti spopadanja z epidemijo. (foto: Twitter)

Epidemija je ustvarila države poraženke in zmagovalke, kdo je bil boljši, pa je po mnenju Šušteršiča vplivalo več dejavnikov. “Prva osnovna dilema vsake države, tudi naše je bila, ko se gre v ukrepe, ki zmanjšujejo nevarnost za širjenje bolezni, ki so absolutno nasprotni ukrepom, ki skušajo ohranjati gospodarsko aktivnost,” je dejal in v nadaljevanju obrazložil, da so posamezne države na različne načine iskale ravnovesja v različnih obdobjih. “Če bi hotel kdo govoriti o zmagovalcih in poražencih, bi moral seveda te podatke, ki jih je objavil The Economist, prvič mogoče malo bolj podrobno analizirati, drugič pa izpostaviti tudi zdravstvene podatke, predvsem o smrtnosti.”

Uvrstitev je jasno sporočilo, da je Slovenija v gospodarskem smislu dobro opravila s krizo
Če bi se Slovenija slabše odrezala na omenjeni lestvici, bi vlada v tem trenutku iskala razloge, zakaj ta primerjava ni najbolj ustrezna. Kritike opozicijske stranke, da se Slovenija ni tako dobro odrezala, kot trdi The Economist, se Šušteršiču po eni strani zdijo pričakovane. “Je pa seveda res, da je tukaj zelo jasno napisano, kateri podatki so bili uporabljeni, za katero obdobje in če bi naredili primerjavo za katero drugo obdobje in bi dodali še kakšne podatke, bi bila mogoče razvrstitev nekoliko drugačna,” je dejal in pojasnil, da v tem primeru ni tako bistveno, na katero mesto smo uvrščeni, temveč da je jasno sporočilo to, da je Slovenija v gospodarskem smislu dobro oddelala to krizo v epidemiji.

“Bilo bi bolje, če bi sedaj vsi, kot v slovenskem športu rekli, super Slovenci smo nekaj dosegli in po nečem nas bodo sedaj bralci The Economista poznali /…/ tudi za nas bi bilo bolje, če bi si znali priznati kak uspeh in se z njim tudi pohvaliti,” je dodal o kritiki stranke SD. Poudarja, da bi hkrati morali resno analizirati podatke in bi se morali iz tega še kaj naučiti za naprej.

Fiskalno pravilo se nikoli ni nehalo uporabljati
Ekonomisti si pri tem niso najbolj enotni, denimo ekonomist Jože P. Damijan poudarja, s čim vse se bo morala soočiti naslednja vlada, ko se bo v veljavo morda vrnilo fiskalno pravilo. Kot je obrazložil Šušteršič, se fiskalno pravilo nikoli ni nehalo uporabljati. “Tukaj se moji kolegi motijo. Fiskalno pravilo, kot ga imamo mi v svoji ustavi, in fiskalno pravilo, h kateremu smo pristopili na ravni EU, dopuščata trošenje v času epidemije in hkrati naš fiskalni svet vedno med epidemijo ocenjuje ali so izdatki države preko teh mer, ki jih dopušča ali ne,” je pojasnil.

foto: Pixabay

V zadnjem obdobju je fiskalni svet nekoliko bolj kritičen, kar pa seveda samo pomeni, da bo potrebno pričeti zmanjševati državni primanjkljaj v naslednjih letih. “To je normalno po takšni krizi in je izziv za naslednjo vlado, ni pa to problem s katerim bi zanikali vse ostalo,” je dodal. Za razliko v tej krizi smo leta 2012 zategovali pasove zato, ker je imela vlada pred tem zelo visoke primanjkljaje in zelo slabe gospodarske rezultate, zaradi česar takrat Sloveniji nihče ni želel posoditi denarja.

Po sanaciji bank je tudi takrat naš javni dolg znašal približno 80 odstotkov BDP. Potem se je v naslednjih desetih letih postopno zniževal vzporedno z gospodarsko rastjo in bomo v podobni situaciji. “Podobno se bo dogajalo tudi sedaj, če se je v zadnjih desetih letih lahko znižal, potem sedaj ne vidim razloga, da se v naslednjih desetih letih po koncu pandemije tudi ne bi znižal.”

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine