Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
“Ljudje vedo, da je komunizem zlo, da je totalitarizem zlo in se temu primerno tudi obnašajo, tako fašizem kot nacionalni socializem kot komunizem, ki so uničevali ljudi, gospodarstvo in so pustili hude posledice še danes, medtem ko je bil pri nas ta prelom težji, ker se je bilo treba ne le demokratizirati, ampak tudi osamosvojiti,” je dejala tokratna gostja oddaje Beremo. Voditelj oddaje Metod Berlec je v tokratni oddaji Beremo z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver spregovoril o različnih knjigah in projektu obeleževanja 30. obletnice samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije, ki ga je koordinirala v okviru Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije, se pravi v času prejšnje vlade, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša.
Glavno pozornost sta voditelj Metod Berlec in gostja dr. Andreja Valič Zver namenila knjigi “Zmagoslavno leto 1991 – Osamosvojitvena zgodba naše države Slovenije”. Knjiga je slikovna monografija o dogajanju med 1. januarjem 1991 in 15. januarjem 1992, ko smo si izbrali samostojno, neodvisno in suvereno državo. Valič Zverova je poleg poučevanja zgodovine sodelovala v številnih državnih in mednarodnih projektih, povezanih z nacionalnim oblikovanjem, družboslovjem, poukom zgodovine in preučevanjem totalitarnih režimov, poleg vsega pa je tudi članica izvršnega odbora Platforme evropskega spomina in vesti ter Zbora za republiko.
“Izbrali smo najpomembnejše dogodke tako na mednarodnem prizorišču kot na območju takratne skupne države. Predvsem nas je zanimalo slovensko razburkano politično morje. Nastala je knjiga, za katero menim, da bi morala biti v vsaki slovenski šoli, na vsaki polici slovenskega doma. Če nas zanima, kaj se je dogajalo na določen dan, se lahko iz te naše slavne, zmagovite zgodovine, naučimo kaj pomembnega tudi za današnji čas,” je dejala glavna urednica Valič Zverova. Oba z voditeljem sta se strinjala, da bi se moralo slovenski zgodovini nameniti več pozornosti v slovenskih šolah. Pri tem je poudarila, da kljub temu, da se v večji meri kot prej še vedno zgodovina Slovenije po kurikulumu spada v konec šolskega leta, “takrat pa so že vsi preobremenjeni, zato se to naredi po hitrem postopku”, je dejala Valič Zverova.
“Vsako šolsko leto bi morali otroci pričeti najprej s zgodovino Slovenije in s slovensko zastavico v rokah,” je dejala.
Ob pogovoru o knjigi Zmagoslavno leto 1991 je Valičeva dejala, da je ob 30-letnici osamosvojitve dobro sodelovala z Uradom za komuniciranje, na katerem so poskrbeli, da se je vsakodnevno izdal kakšen članek na to temo in pri tem dodala, da so bili več kot uspešni, njihova skupna ideja pa je stremela predvsem v to smer, da bi ozavestili in mlajšim generacijam približali dogajanje v letu 1991. “Ko sem leta 2008 prevzela Študijski center za narodno spravo, zato ker so mu vsi prerokovali skorajšnji konec in res se mu ni obetalo nič dobrega, nisem vedela, kaj me čaka, ampak čakalo me je ogromno ljudi, ki so želeli spravo v slovenskem narodu, spoznala sem veliko čudovitih ljudi, težkih trenutkov in lepih trenutkov, ki se jih bom vedno spominjala. Še vedno pa se ukvarjam s totalitarnimi režimi, saj sem že dolga leta članica izvršilnega odbora Evropske platforme spomina in vesti, ki sem jo pomagala ustanavljati,” je zatrdila zgodovinarka in dodala, da je čas, da “Evropa spet pogleda vase in se uči na svojih napakah, bojim se, da posebnega interesa za to ni, kar vidimo v nedavni Putinovi agresiji na Ukrajino”, je dejala.
Komunizem je zlo
Po besedah voditelja Berleca smo spet dobili vlado, ki je bolj naklonjena prejšnjemu režimu, ob čemer zgodovinarka meni, da “ljudje vedo, da je komunizem zlo, da je totalitarizem zlo in se temu primerno tudi obnašajo, tako fašizem kot nacionalni socializem kot komunizem, ki so uničevali ljudi, gospodarstvo in so pustili hude posledice še danes, medtem ko je bil pri nas ta prelom težji, ker se je bilo treba ne le demokratizirati ampak tudi osamosvojiti,” trdi dr. Valič Zverova.
Predvolilne obljube bodo ostale obljube
Zgodovinarka je prepričana, da se bo “Slovenkam in Slovencem še kolcalo po prejšnji vladi, vendar je zdaj prepozno”, sama pa je skeptična glede poročil o čudnem štetju na voliščih, volilnih listkih in kot zgodovinarka se spomni prvih predsedniških volitev, “ko je kot predsedniški kandidat nastopil dr. Jože Pučnik, ki je izgubil proti predsedniku komunistične partije, Milanu Kučanu, ki je zamrznil svojo partijsko izkaznico in se prikazoval kot brezmadežni modri človek.” Prepričana je tudi, da je treba vsako izjavo komunista razumeti kot nasprotno od tega, kar rečejo, kar se je nanašalo tudi na predvolilne obljube, ki se ne bodo uresničile.
