Piše: C. R., G. B., STA, agencije, uredništvo Demokracije
Papež Frančišek je umrl danes v starosti 88 let, so sporočili iz Vatikana. Frančišek je umrl dan po tistem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra. Kardinal Kevin Farrell je v izjavi, ki jo je Vatikan objavil na svojem kanalu Telegram, sporočil, da je papež umrl davi ob 7.35.
Frančišek je v nedeljo več deset tisoč vernikom podelil blagoslov Urbi et Orbi. Na Trgu svetega Petra je poslanico spremljalo približno 35.000 vernikov. Papeževo poslanico je sicer prebral njegov pomočnik. Po končani poslanici se je Frančišek še zapeljal v svojem papamobilu po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom. V teh dneh se je na kratko sestal tudi z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom, ki se je mudil na zasebnem obisku v Rimu.
Papež iz daljne dežele
Papež Frančišek se je kot Jorge Maria Bergoglio rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini italijanskih priseljencev kot eden od petih otrok. Najprej je diplomiral iz kemijske tehnologije, nato pa je pri 22 letih vstopil v jezuitski noviciat. Najprej je študiral filozofijo, vmes nekaj časa predaval v jezuitskem kolegiju in nadaljeval s študijem teologije ter humanističnih znanost, med drugim psihologijo in književnost. Leta 1969 je bil posvečen v duhovnika. Že kmalu po posvečenju je prvič obiskal tudi Slovenijo, slednjo je dejansko obiskal dvakrat, najprej na povabilo Franca Rodeta, tedanjega vizitatorja slovenskih lazaristov. Med leti 1973 in 1979 je bil provincial argentinskih jezuitov, zatem pa rektor semenišča in župnik v San Miguelu. V osemdesetih letih je odšel na doktorski študij v Nemčijo, zatem se je vrnil v domovino, kjer je bil spovednik v Cordobi. Leta 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, šest let kasneje pa je tam postal nadškof in bil po treh letih sprejet v kardinalski zbor.
Dne 13. marca 2013 je bil na konklavu po umiku Benedikta XVI. izvoljen za papeža. Ime Frančišek si je izbral po asiškem svetniku, ki goduje 4. oktobra. Z nekaterimi potezami je dvignil veliko prahu. Kot papež je poudarjal predvsem vprašanja socialne pravičnosti in ekologije, to kažejo tudi dokumenti, ki jih je izdal. Za leto 2015 je razglasil izredno leto usmiljenja, letošnje leto, redno jubilejno leto, pa je bilo posvečeno romarjem upanja. Zadnje čase je imel težave z zdravjem, po smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. se je omenjala možnost, da bi se papež Frančišek po zgledu predhodnika umaknil v pokoj, vendar je Sveti sedež zadnje čase te namige zavrnil.
Papeževo zadnje sporočilo za javnost je bilo dano včeraj v velikonočni poslanici mestu in svetu, ko se je tudi prikazal v javnosti. S svojimi besedami je podelil le kratek blagoslov, poslanico pa je prebral njegov pomočnik.
»Papež Frančišek, na sedež apostola Petra izvoljen leta 2013, je Cerkev vodil več kot desetletje. Njegov pontifikat je zaznamovalo ponižno služenje Božjemu ljudstvu, usmiljenje in zavezanost marginaliziranim. Znan je bil po svojem manj formalnem pristopu k papeževanju, kar je pokazal že takoj na začetku, ko se je namesto bivanja v apostolski palači odločil za bivanje v Domu svete Marte. V času svojega pontifikata je zvesto oznanjal evangelij in vero v Jezusa Kristusa, osredotočal se je na vprašanja, kot so podnebne spremembe, medverski dialog in gospodarska neenakost. Njegove enciklike, med drugim “Laudato si'” o upravljanju okolja in “Fratelli tutti” o družbenem prijateljstvu, odražajo te prednostne naloge. Papež Frančišek je sprožil tudi reforme v Vatikanu in spodbujal sinodalnost, ki spodbuja odprt dialog in posvetovanje znotraj Cerkve. Čeprav se je v poznejših letih soočal z zdravstvenimi težavami, je ohranil aktiven urnik in se še naprej zavzemal za pravičnost in sočutje na svetovnem prizorišču,« je zapisala Slovenska škofovska konferenca v sporočilu za javnost.
V nedeljo, 27. aprila, torej ob sklepu velikonočne osmine, bi moral papež po prvotnih načrtih sicer razglasiti za svetnika bl. Karla Acuttisa. Nedavno pa je bila njegova biografija izdana tudi v slovenskem jeziku. Pred kratkim je imenoval tudi več novih kardinal, med drugim slovenskega kardinala Vincencija Bokaliča Igliča iz Argentine, nadškofa v Santiagu del Estero ter primasa Argentine, ki ima tako tudi volilno pravico na konklavu. Skupaj z njim bodo na konklavu tako sodelovali tudi trije kardinali z območja nekdanje Jugoslavije: upokojena nadškofa Zagreba in Sarajeva Josip Bozanić ter Vinko Puljić, pa tudi aktualni beograjski nadškof kardinal Ladislav Nemet.
V nadaljevanju objavljamo izjave:
Izjava Slovenske škofovske konference
Slovenski škofje se z globoko žalostjo pridružujemo vesoljni Cerkvi v žalovanju za svetim očetom, papežem Frančiškom.
Njegov pontifikat je bil svetlo pričevanje vere, ponižnosti in ljubezni do vseh, še posebej do revnih in odrinjenih na rob družbe. Papež Frančišek je Cerkev vodil s sočutnim srcem, neutrudno oznanjal evangeljsko veselje in spodbujal k življenju po načelih ljubezni in pravičnosti.
Njegove apostolske spodbude Evangelii gaudium, Amoris laetitia, Gaudete et exsultate in Christus vivit so zaznamovale naše pastoralno delo, nas vabile k evangelizaciji, družinski ljubezni, svetosti v vsakdanjem življenju ter bližini mladim. V svojih enciklikah nas je papež Frančišek nagovarjal k odgovornemu varovanju stvarstva (Laudato si’), bratstvu in prijateljstvu med ljudmi (Fratelli tutti) ter teološkemu premišljevanju o Kristusovi ljubezni (Dilexit nos). Kot Cerkev v Sloveniji smo se poglabljali v njegova sporočila, jih sprejeli kot dragoceno dediščino in jih skušali uresničevati v našem življenju in poslanstvu.
Njegovo pričevanje o Božjem usmiljenju in zavzemanje za sinodalnost sta navdihnila nešteto pastirjev in vernikov po vsem svetu. Za vedno se bomo spominjali njegove očetovske bližine, preroških besed in neutrudnega služenja Božjemu ljudstvu. V tem času žalovanja molimo zanj in ga zaupamo ljubečemu objemu našega nebeškega Očeta. Naj njegova zapuščina ljubezni, preprostosti in poguma še naprej vodi Cerkev.
Gospod, daj rajnemu svetemu očetu Frančišku večni mir in pokoj – in večna luč naj mu sveti – naj počiva v miru. Amen.
Izjava predsednika SŠK škofa dr. Andreja Sajeta
Vest o smrti papeža Frančiška smo v Cerkvi na Slovenskem sprejeli z globoko bolečino. Gospodu smo hvaležni za dar njegovega življenja in služenja v vlogi naslednika apostola Petra. Z njegovim odhodom k Očetu smo izgubili ne samo vrhovnega voditelja Katoliške Cerkve in Kristusovega namestnika na zemlji, temveč tudi človeka globokega sočutja, ki je po Jezusovem zgledu za svoje življenje izbral pot služenja, ljubezni in miru. Na njegovo pobudo smo v Cerkvi obhajali izredno sveto leto usmiljenja.
Papež Frančišek je v svojem pontifikatu nesebično služil Cerkvi in vsemu človeštvu. Učil je, da je vera v Boga zelo konkretna ter tesno povezana z našo odgovornostjo do sveta in ljudi okoli nas. Njegov poziv k večji solidarnosti, spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, skrbi za naš planet kot skupni dom, ter podpora revnim in zapostavljenim, so bile vrednote, ki so oblikovale njegovo duhovno poslanstvo. S svojo iskrenostjo, ponižnostjo in globokim razumevanjem evangeljskih vrednot je bil zgled vere, upanja in ljubezni za kristjane in vse ljudi odprtega srca.
Papeža Frančiška se bomo Slovenci spominjali tudi po tem, da nas je poznal že v času svojega bivanja v Argentini. Za nas se je pogosto zanimal. Leta 1970 je še kot jezuit obiskal Slovenijo. Imenoval je tudi vse sedanje krajevne škofe pri nas. S pastirji krajevne Cerkve se je srečeval ob raznih priložnostih. Leta 2018 je sprejel člane Slovenske škofovske konference ob njihovem uradnem obisku ad limina apostolorum v Vatikanu. Novi argentinski primas kardinal Vinko Bokalič, sedanji nadškof metropolit v škofiji Santiago del Estero v Argentini, je bil Bergogliev pomožni škof v Buenos Airesu.
V času, ko svet in Cerkev potrebujeta enotnost in mir, ga bomo ohranili v spominu kot človeka, ki nas je učil, kako biti bliže Bogu, kako verovati in utrjevati upanje v večno življenje.
Papež Frančišek je med drugim poudaril: »Večno življenje se začne že v tem trenutku, začne se skozi vse življenje, ki je usmerjeno v trenutek dokončnega vstajenja. In že smo vstali, pravzaprav smo s krstom vključeni v Kristusovo smrt in vstajenje ter smo udeleženi v novem življenju, ki je njegovo življenje.« (Kateheza svetega očeta ob splošni avdienci, 4. 12. 2013)
Naj bosta njegovo pričevanjsko poslanstvo pastirja vesoljne Cerkve in zgled vere za vse nas trajen navdih za življenje po evangeliju in trdno vero v večno življenje.
V trenutku njegovega odhoda k Očetu bomo še posebej molili za njegovo dušo, da bi zaživel polnost Božje ljubezni in miru. Prosili bomo za modrost in vodstvo Svetega Duha pri izbiri novega papeža, ki bo vodil Cerkev v prihodnosti.
Kdo bo naslednik?
V tiskani izdaji Demokracije smo marca letos nakazali možnost, da bo konklave, torej sestanek kardinalskega zbora, že letos spomladi. Nekateri so sicer že namigovali na papeževo smrt, izkazalo pa se je, da je bilo to izmišljeno. Papež se je po odhodu iz bolnišnice celo pojavil v javnosti.
V tem času pa se vrstijo ugibanja, kdo je najverjetnejši kandidat za prihodnjega papeža. Pri tem je značilno, da gre skoraj vedno za (dez)informacije, ki jih lansirajo tudi iz Vatikana, nato pa se izkaže, da »uradni« kandidati skoraj nimajo možnosti. Skoraj vedno na prvo mesto postavijo aktualnega državnega tajnika, to je sedaj Pietro Parolin, a v 20. stoletju je bil le en papež, ki je bil pred izvolitvijo državni tajnik, to je bil Pij XII. Če odštejemo že omenjenega Benedikta XVI., ki je bil naprej prefekt kongregacije za verski nauk, so v novejšem času praktično vsi papeži prišli »s terena«: Frančišek iz Argentine, Janez Pavel II. iz Krakova na Poljskem, Janez Pavel I., Janez XXIII. in Pij X. iz Benetk, Benedikt XV. iz Bologne, Pavel VI. in Pij XI. pa iz Milana.
Projekcije kažejo, da bi prihodnji papež utegnil postati nekdo, ki bo lahko v kardinalskem zboru – kardinalov z volilno pravico, mlajših od 80 let torej, je v tem trenutku 135 – na svojo stran pridobil tako »progresivce« kot »konservativce«. Med favoriti umrlega papeža Frančiška za njegovo nasledstvo je bolonjski nadškof kardinal Matteo Zuppi, omenjeni so še Mario Grech z Malte ter Luis Antonio Tagle s Filipinov. Med bolj konservativnimi kandidati, ki so jih omenjali nekateri mediji, so Peter Erdö iz Madžarske, Raymond Leo Burke iz ZDA in Robert Sarah iz Gvineje. Na spletni strani blagovest.si pa smo nedavno izpostavili še enega, to je jeruzalemski latinski patriarh Pierbattista Pizzaballa, frančiškan, doma z območja Bergama v Italiji in velik borec za mir v Sveti deželi, ki se je celo ponudil v zameno za Hamasove talce. Kot pravijo poznavalci, uresničuje vsebino naziva »pontifeks« (graditelj mostov), čeprav ta naziv pripada vsakemu papežu. Kardinala Pizzaballa, pred tem kustos Svete dežele, je bil nedavno predstavljen tudi v velikonočni številki Družine.
Najprej pogreb, nato konklave
Kot že rečeno, bo v tem tednu sledila pogrebna slovesnost, v tem času pa je apostolski sedež izpraznjen. Papež Frančišek je sicer po smrti Benedikta XVI. poenostavil obrede za pokop papeža, zato je pričakovati skromnejšo slovesnost. Šele kasneje – verjetno slaba dva tedna po papeževi smrti – se bodo kardinali zbrali na konklavu v Sikstinski kapeli. Gre za zaprt postopek volitev, saj mora biti vpliv zunanjega sveta v tem času povsem onemogočen. Običajno poteka več krogov volitev. Ko je novi papež izvoljen, se to nakaže s sežigom lističev in belim dimom iz dimnika nad Sikstinsko kapelo. Novemu papežu nato izročijo papeška oblačila, nakar pred njegovim prihodom na teraso kardinal protodiakon – trenutno je to Dominique Mamberti, sicer prefekt vrhovnega sodišča Apostolske signature – razglasi novega papeža: njegovo krstno ime in ime, ki si ga je izbral: »Oznanjam vam veliko veselje: imamo papeža.« Sledi razglasitev imena.
