10.8 C
Ljubljana
petek, 7 oktobra, 2022

V Ukrajini se odloča prihodnost Evrope

Piše: Lea Kalc Furlanič

»Ko sem kandidiral za predsednika, sem rekel, da je vsak od nas predsednik. Ker smo vsi odgovorni za svojo državo, našo lepo Ukrajino. In zdaj se izkaže, da je vsak od nas bojevnik. Bojevnik na svojem mestu. In prepričan sem, da bo vsak od nas zmagal,« je te dni, ko se v Ukrajini bojujejo proti ruskim napadalcem, na socialnih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Prvi dan ruskih napadov na vzhodni del Ukrajine se je med prvimi oglasil slovenski premier Janez Janša, ki je poudaril: »Svet je pravkar prešel v vročo hibridno vojno s posledicami brez primere.« In res so se posledice kmalu pokazale, pa ne samo v številkah smrtnih žrtev in gmotni škodi, ampak tudi v gospodarstvu, energetiki, prometu, bančništvu, mednarodni politiki in še kje.

Padec Kijeva lahko sproži verižni učinek v evropski soseščini

»Če Ukrajina pade, bo naslednja Moldavija, verjetno potem Gruzija. Lahko se nekaj zakuha na Zahodnem Balkanu. Se pravi povsod tam, kjer obrobje Evropske unije še ni v zvezi. In v Natu. Potem so skoraj zagotovo na vrsti baltske države in potem smo na robu hudega konflikta, ki lahko povzroči tretjo svetovno vojno,« je v ekskluzivnem intervjuju za Siol, Planet TV in Nova24TV v nedeljo zvečer, četrti dan spopadov, izpostavil Janša. In dodal: »Zahod mora ruskega predsednika Vladimirja Putina ustaviti zdaj. Zaradi sankcij in vojaške pomoči je to drago, ne gre brez žrtev, vendar je cena tega, da Putina ustavimo zdaj, tisočkrat nižja od cene, ki bi jo plačali, če bi mu dovolili, da zavzame Ukrajino.«

V Ukrajini se torej, tako ocenjuje slovenski premier, odloča prihodnost Evrope, morda še kaj več. »Zato vojna v Ukrajini ni nekaj stran od nas, nekaj nepomembnega, v kar se ne smemo vmešavati in moramo potisniti glavo v pesek,« pravi Janša in poudarja, da se je treba zavedati, da od naših meja do Ukrajine ni veliko več kot od Slovenije do Beograda.

Mir ni samoumeven

Sorodno razmišlja tudi obrambni minister Matej Tonin: »Bitka za Ukrajino je bitka za Evropo, kot jo poznamo – celino svobode, blaginje in miru. Če pade Ukrajina, te vojne in norih ambicij Putina po vzpostavitvi novega imperija ne bo konec. Nasprotno, njegove aspiracije bodo še večje in metode še bolj brutalne.« Vojna na evropskih tleh znova obuja razmislek o varnosti kot temeljni vrednoti, je prepričan Tonin: »Ko spremljamo napade na ukrajinska mesta in podobe prestrašenih otrok, je vsem jasno, da mir ni samoumeven. Vsak dan se moramo zanj truditi. Pomagati Ukrajini je naša moralna dolžnost. Pomagamo ukrajinskemu ljudstvu in zato, da obvarujemo Evropo pred novo hladno vojno.«

Da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil za popoln napad na Ukrajino, je bilo presenečenje tako za javnost kot za vojaške strokovnjake, meni zunanji minister Anže Logar. »V razvitem svetu smo po desetletjih miru pozabili, kako hitro se lahko zgodi vojna. In gospodarski razvoj nas je ’opremil’ s skoraj romantično vero v vsesplošno racionalnost, ki smo jo zaradi splošnega občutka varnosti začeli pripisovati tudi nevarnim ljudem. A medtem ko smo mi začeli verjeti v svet brez norcev in pozabili investirati v varnost, so se v svetu množili norci, ki so počeli ravno to – se oboroževali.« Ob tem izpostavi, da je ruska invazija na Ukrajino v bistvu najmočnejši prepričevalni argument Ukrajincev, zakaj si želijo v NATO. Pri tem Logar poudari: »Po oceni nekaterih analitikov ne gre za vojno Rusije, ampak za osebno vojno njenega predsednika, ki je v zadnjem desetletju ruski režim spremenil v popoln monopol oblasti enega samega človeka.«

Slovenija je enotna in združena z zavezniki v EU in Natu v obsodbi agresije ruske vojske in v prizadevanjih, da se Ukrajini zagotovi vsa potrebna pomoč. V nacionalnem varnostnem interesu Slovenije je, da se Ukrajina ohrani pred agresijo, da se ogrožanje vzhodnega bloka EU in Nata zmanjša ter da posledično ne pride niti do nove hladne vojne niti do zaostrovanja sankcij zoper Rusko federacijo. O tem so razpravljali na nedavnem Svetu za nacionalno varnost.

Nad nasilje z molitvijo in postom

Na poslabšanje razmer v Ukrajini je z veliko bolečino opozoril tudi papež Frančišek: »Kljub diplomatskemu prizadevanju v zadnjih tednih se vedno bolj odpirajo alarmantni scenariji. Tako kot jaz tudi mnogi ljudje po vsem svetu doživljajo tesnobo in zaskrbljenost. Še enkrat je mir vseh ogrožen z delnimi interesi. Rad bi pozval tiste, ki imajo politično odgovornost, naj si resno izprašajo vest pred Bogom, ki je Bog miru in ne vojne, ki je Oče vseh in ne samo nekaterih, ki nas želi kot brate in ne sovražnike. Prosim vse vpletene strani, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi prebivalstvu povzročila še več trpljenja, destabilizirala sobivanje med narodi in diskreditirala mednarodno pravo.« Sveti oče je vse, tako vernike kot neverne ljudi, pozval k molitvi in postu za mir.

Nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek opozarja: »Ne preklinjajte Rusije in Putina, to bo še poslabšalo stanje, marveč molite za Rusijo in Putina in druge vpletene: nadvse živ je spet Marijin klic iz Fatime (1917): ’Molite, molite, molite’ … ‘delajte pokoro’ … za uboge grešnike; molite za spreobrnjenje Rusije, Putina … In vojna bo končana … Tisti, ki se sicer na božič in veliko noč v moskovski stolnici križa in priklanja ikonam ter kaže po televiziji, nato pa sproži vojno, še ni spreobrnjen – ne služi Božje liturgije … Molimo pa tudi za uboge ljudi v Ukrajini, za družine …; vsaj nekoliko nam lahko pomaga spomin na leto 1991 pri nas …«

»Rusi izvajajo vojne zločine in genocid nad Ukrajinci«

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič je tako opisal vojaške spopade v Ukrajini: »Gre za najbolj grozljive trenutke v zgodovini moje države in mojega mesta Kijeva. Rusi izvajajo ’vojne zločine in genocid’ nad Ukrajinci.« Ukrajinski veleposlanik je presodil, da Rusija v invaziji uporablja svoj celotni vojaški potencial. Ruski vojaki po njegovih besedah uporabljajo balistične rakete za obstreljevanje ne samo vojaške, ampak tudi civilne infrastrukture. Putina je označil za bolnega človeka, ki ni pričakoval, da se bo narod Ukrajine branil tako aktivno in s tako samozavestjo. Izpostavil je hrabrost in odločnost ukrajinske vojske. »Ne branimo le Ukrajine, branimo Evropo,« je poudaril. Sloveniji se je zahvalil za humanitarno, vojaško in politično podporo.

Eni prej, drugi kasneje

Številni svetovni voditelji in politiki so že prvi dan napadov v javnost pošiljali sporočila podpore in nasprotovanja ruskim napadom v Ukrajini. Mateusz Morawiecki, poljski predsednik, je denimo dejal: »Takoj se moramo odzvati na kriminalno agresijo Rusije na Ukrajino. Evropa in svobodni svet morata ustaviti Putina. Današnji Evropski svet bi moral odobriti najstrožje sankcije. Naša podpora Ukrajini mora biti resnična.« Oglasila se je seveda tudi slovenska mladina, združena v SDM, podmladku SDS. Njen predsednik Dominik Štrakl je zapisal: »Ne gre za vojaške operacije, ampak za neosnovano enostransko vojaško agresijo. Rusija je v diplomatskih pogovorih sodelovala s figo v žepu. Medtem ko je EU Ukrajini ponujala mir in razvoj, je Rusija ponujala avtoritarizem in vojno.«

Odzvala se je tudi Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije. Peti dan napadov je dejala: »Vodstvo predsednika Zelenskega, njegov pogum in odpornost ukrajinskega ljudstva so izjemni in impresivni. So navdih za vse nas. Z odprtimi rokami pozdravljamo tiste Ukrajince, ki morajo bežati pred Putinovimi bombami, in ponosna sem na toplo dobrodošlico, ki so jim jo izkazali Evropejci.«

Nekatere slovenske politične stranke so počakale nekaj dni, preden so izoblikovale stališče, med njimi Levica. Njen predsednik Luka Mesec je na Twitterju šele četrti dan agresije na Ukrajino zapisal nekaj stavkov, pa še za te se je opravičil, češ naj prezremo pravopisne napake, ker da je že pozno zvečer.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine