Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) nam ponuja papirnato dolgotrajno oskrbo, hkrati pa je že jasno, da bomo s 1. julijem v Sloveniji primorani plačevati davek za dolgotrajno oskrbo. Denar bodo zbirali na zalogo, kot se je nedavno izrazil Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice, tudi ustanovitelj skrajno levičarskega Inštituta 8. marec.
Stopnje prispevkov in plačniki so tako že določeni, v vladi od tega ne nameravajo odstopili. Z dodatni davkom naj bi letno zbrali med 750 in 800 milijoni evrov. Javno objavljenih analiz o razčlembi porabe tega denarja niso na voljo. To pomeni, da bodo denar usmerjali za potrebe tekočega državnega proračuna oz. potrebe previsoke porabe zdajšnje vlade, ki je na primer v prvih petih mesecih ustvarila že 550 milijonov evrov primanjkljaja. Prispevki, ki se bodo začeli zbirati 1. julija 2025, bodo: 1 % bruto plače za zaposlene in delodajalce, 1 % neto pokojnine za upokojence, 2 % za samozaposlene. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da še ni dorečenega sistema za izmenjavo podatkov o upravičencih, kar otežuje transparentnost in učinkovitost.
Informacijski sistem bodo šele vzpostavljali
Šele zdaj, v začetku junija, je javnost izvedela, da informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še ni vzpostavljen. V centrih za socialno delo vloge za dolgotrajno oskrbo sicer že sprejemajo, vendar odločb do jeseni ne bo, saj informacijski sistem še ni vzpostavljen. Potrebna je tudi zakonska podlaga, je v začetku junija poročal Radio Slovenija. Tatjana Kolenc iz ZZZS je za radio dejala, da je »v tem trenutku ključno, da se sprejme novela zakona o dolgotrajni oskrbi, saj se bo z njo zagotovila jasna pravna podlaga za podatkovne tokove do ZZZS«. Navedli so, da podatkovni tok še ni vzpostavljen, podatki v sistemu pa morajo teči med zavarovalnico, centri za socialno delo, izvajalci in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ki ima vzpostavljen register izvajalcev. Med njimi še ni nikakršne digitalne povezave. Zato ZZZS izplačil še ne bi mogel opraviti, četudi bi centri vlagatelju izdelali osebni načrt in določili izvajalca za oskrbo na domu. Soočajo se torej z velikim pomanjkanjem digitalne povezljivosti registrov in informacijskih sistemov, kar otežuje hitro in učinkovito obdelavo podatkov. Kritike pa so usmerjene tudi v neenotno metodologijo razvrščanja upravičencev v kategorije in pomanjkljivo opredelitev storitev, kar povzroča zmedo pri izvajanju.
Celoten članek si lahko preberite v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
