Piše: Andrej Sekulović
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je 24. novembra potekal že drugi posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na pobudo prof. dr. Matjaža Gamsa in državnega svetnika Marka Staroveškega ga je organizirala Komisija Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Na posvetu o zelo resni demografski problematiki, s katero se sooča Slovenija, so sodelovali domači in tuji strokovnjaki z različnih področij. Beseda je tekla o nizki rodnosti, staranju prebivalstva in drugih zaskrbljivih demografskih trendih, tudi migracijah. Sodelujoči so izpostavili tudi povezavo med pomanjkanjem kadrov, stanovanjsko politiko, socialnimi in finančnimi spodbudami ter nujnostjo spodbujanja večje rodnosti. Kot prvi je državni svetnik Marko Staroveški v uvodu poudaril, da se demografsko stanje v zadnjih sedmih letih, ki so minila od prvega posveta, ni izboljšalo. Zato je posvet po njegovem mnenju odprl priložnost resne razprave pri iskanju dolgoročnih rešitev.
Demografska zima traja že več desetletij
Za njim je zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril, da je bilo leta 2024 v Sloveniji rojenih kar 2.710 otrok manj kot leta 2018. Dejal je, da so evropski narodi na poti k izumrtju, Slovenija pa pri tem ni izjema. V Nemčiji je denimo stopnja rodnosti leta 2024 padla na 1,35, v Italiji pa kar na 1,18 otroka na žensko. Z demografsko zimo se v Sloveniji soočamo že od prve polovice 80. let prejšnjega stoletja, najnižjo rodnost pa smo dosegli leta 2003, ko je bila rodnost samo 1,2 otroka na žensko. Sicer je bilo od takrat zaznati manjša nihanja, izboljšanja in padce, a smo po Lotričevih besedah s stopnjo rodnosti 1,52 v Sloveniji še vedno daleč od zaželene meje 2,1, ki omogoča preprosto obnavljanje prebivalstva. »Vprašanja družbenega napredka in gospodarske rasti ob nizkih stopnjah rodnosti, posledično pomanjkanje kadrov in izzivi, ki spremljajo migracijske tokove, se med seboj prepletajo in otežujejo iskanje rešitev. Pomanjkanje učinkovite stanovanjske politike in spodbud za zgodnejše zaposlovanje in dostojne dohodke mladih še dodatno zapleta sliko,« je dejal in dodal, da brez interdisciplinarnega vpogleda in usklajevanja javnih politik ne bomo prišli do rešitve.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
