Piše: Vida Kocjan
Podatki kažejo dolga čakanja, med drugim tudi za standardne specialistične preglede, pogosto več mesecev, leto ali več. Uradni podatki slovenskih oblastnikov prikrivajo obseg problema tudi zaradi sprememb v metodologiji.
Trend čakalnih dob v Sloveniji pa raste oziroma je vztrajno visok, še posebej za zahtevnejše posege in specialistične storitve.
Trend rasti dolgega čakanja
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v začetku leta 2026 opazno povečalo število pacientov, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe, predvsem v prioritetnih kategorijah. Tudi podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2025 so pokazali, da v Sloveniji pacienti čakajo dlje kot v mnogih drugih evropskih državah. Trend čakalnih dob se v Sloveniji vztrajno povečuje in narašča, ugotavlja OECD. Število oseb, ki čakajo dlje kot je dopustno, se je v določenem obdobju povečalo; po nekaterih podatkih, na primer, je to število od začetka leta 2024 do začetka leta 2025 naraslo s približno 65 tisoč na skoraj 79 tisoč.
Tudi med državami OECD imajo nekatere dolge čakalne dobe, vendar je Slovenija med najvišjimi na lestvici. Slednje velja tudi za operacijo sive mrene, najizrazitejši primer pa je zamenjava kolka, za kar je bila povprečna čakalna doba v Sloveniji v primerljivem obdobju ocenjena celo na približno 667 dni (skoraj dve leti), kar je med najdaljšimi v OECD.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
