3.5 C
Ljubljana
četrtek, 1 decembra, 2022

V SDS za manj birokracije v zdravstvu

Piše: C. R. 

Poslanska skupina SDS je včeraj v parlamentarni postopek vložila dva zakona s področja zdravstva, in sicer predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti.

S predlogom zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izpostavljajmo rešitev, da bi ohranili možnost odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Cilj omenjenega predloga zakona je zmanjšanje administrativnih nalog družinskih zdravnikov, posredno pa tudi zagotavljanje pravice državljanov do zdravstvenega varstva, zagotovljene z ustavo.

S predlagano spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, pa se v primeru odločanja podaljšanja koncesije preveri le realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne preverja pa se ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. S spremembo člena se zagotovi kontinuiteta obravnave bolnikov, predvsem kroničnih bolnikov, ki so zdravijo pri koncesionarjih.

“V poslanski skupini SDS posebej opozarjamo na bolnike, ki se zdravijo z hemodializo pri končni ledvični odpovedi, na bolnike, ki so uvrščeni na sezname operativnih posegov pri koncesionarjih. S spremembo člena se zagotovi  varnost pri srednjeročnih in dolgoročnih investicijah koncesionarjev in kontinuiteto pri izvajanju storitev za paciente in še naprej spodbuja javno zasebno partnerstvo z vlaganjem zasebnih sredstev v javni zdravstveni sistem. Predlog zakona zasleduje in je v skladu z načeli, ki so opredeljena že v predlogu veljavnega zakona,” so zapisali.

Prav tako izpostavljajo, da v slovenskem zdravstvenem sistemu že dlje časa primanjkuje družinskih zdravnikov. Nedavno objavljeni rezultati Prvega javnega razpisa specializacij zdravnikov 2022 ne napovedujejo korenitega izboljšanja stanja, saj se je za specializacijo iz družinske medicine za območje celotne države prijavilo 16 kandidatov na 70 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa se je prijavilo 7 kandidatov na 18 razpisanih mest. V luči navedenega je še toliko bolj pomembno, da obstoječi kader na področju družinske medicine ne le zadržimo, temveč s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi izboljšamo delovne pogoje. Predstavniki družinske medicine že več let opozarjajo na preobremenjenost z določenimi birokratskimi nalogami, ki družinskim zdravnikom zgolj jemljejo čas in ne prispevajo k boljši in hitrejši obravnavi pacientom. Kot eno takšnih nalog so družinski zdravniki že pred leti izpostavili pisanje potrdil za bolniške staleže, krajše od treh dni. V Uradnem listu RS, št. 152/2020 z dne 23. 10. 2020 in z uveljavitvijo dne 24. 10. 2020 je bil objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, ki je med drugim prinesel ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Ukrep je bil v veljavi do 31. 12. 2020. V Uradnem listu RS, št. 15/21 z dne 4. 2. 2021 in z veljavnostjo dne 5. 2. 2021 je bil objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, s katerim je bil omenjeni ukrep ponovno uveljavljen. Čas trajanja ukrepa je bil v nadaljevanju podaljšan s sprejetjem Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/2021) in na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o podaljšanju veljavnosti ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni, (Uradni list RS, št. 26/22). Navedeni sklep je veljavnost ukrepa podaljšal do 31. 5. 2022.

Ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni v kosu se je v zadnjih dveh letih izkazal kot učinkovita razbremenitev dela družinskih zdravnikov, zaradi česar ga je smiselno uvesti kot trajnega.

“V poslanski skupini SDS tudi izpostavljamo, da je bil  leta 2017 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je na novo definiral podeljevanje koncesij za opravljanje zdravstvenih storitev. Tako zakon danes določa, da se koncesije podeljujejo le za določen čas. Obdobje podelitve koncesije je določeno za 15 let, pri čemer se določa, da najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri, izpolnjevanje kriterijev kakovosti in realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali je še potreba po podelitvi koncesije, in če ugotovi, da so izpolnjeni ti pogoji, na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter pristojne zbornice ali strokovnega združenja, podaljša še enkrat obdobje podelitve koncesije še za 15 let. Za podaljšanje obdobja podelitve koncesije koncedent izda odločbo o podaljšanju koncesije in predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. Če koncesionar ne želi skleniti dodatka h koncesijski pogodbi, veljajo določbe odločbe o podelitvi koncesije. Tako kot pri novi podelitvi koncesije je tudi za podaljšanje obdobja že podeljene koncesije določeno, da je treba osnovne podatke o podaljšanju koncesije javno objaviti.”

V Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« je zaveza, da bomo kot država do 2025 izboljšali dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse prebivalce Slovenije in povečali zmogljivosti zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami prebivalstva. S krepitvijo primarne zdravstvene dejavnosti bomo še izboljšali dostopnost do celovite, kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov ter vzpostavili pogoje za njihovo opolnomočenje in upoštevanje njihovih pričakovanj. Z vertikalnim in horizontalnim povezovanjem, s prenosom med ravnmi in med različnimi zdravstvenimi profili ter povezovanjem s socialnim varstvom bomo dosegli bolj celovito in integrirano obravnavo pacientov, učinkovitejšo rehabilitacijo in reintegracijo pacientov in hkrati boljšo izrabo finančnih in kadrovskih virov. Da bomo izboljšali dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe je potrebno mrežo javne zdravstvene službe, zdravstvene programe in storitve načrtovati skladno s potrebami prebivalstva in zmogljivostjo obstoječega sistema zdravstvenega varstva.  V praksi se je pokazalo, da je velika ovira za nemoteno delovanje sistema javne mreže in nemotenega dostopa pacientov do zdravstvene obravnave določilo, ki po sedanji veljavni zakonodaji ob preverjanju realizacije programa v podeljenem obsegu, preverja še ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe.

S predlagano spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti se kot že navedeno v primeru odločanja podaljšanja koncesije preveri le realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne preverja pa se ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine