11 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

V pričakovanju bitke za Bruselj in Strasbourg

Piše: Gašper Blažič

Politične stranke se očitno zelo različno pripravljajo na volitve v evropski parlament, ki bodo 9. junija letos. Kot se je pokazalo, postopki s pridobivanjem kandidatov kažejo na notranje težave, zlasti v koalicijskih strankah.

SDS je svojo listo kandidatov potrdila že februarja, pred kratkim pa je svojo listo predstavila NSi. Gibanje Svoboda napoveduje predstavitev svoje liste na festivalu v Zbiljah 6. aprila. Za SLS je znano, da je nosilec njene liste že nekaj časa Peter Gregorčič, za pot v Bruselj pa se s svojo novo stranko »Nič od tega« poteguje Violeta Tomić, nekdanja poslanka, ki je pred časom zapustila Levico. Slednja utegne zaradi kandidature Tomićeve imeti precej težav. Nosilka liste Levice naj bi bila Nataša Sukić, ki se promovira s svojo zunanjepolitično agendo v prid Palestine, na zadnjem mestu pa naj bi bil Luka Mesec, aktualni minister za delo, ki si, kot je sam priznal, niti ne želi izvolitve, vendar bo pomagal drugim kandidatom in tvegal, da bo izvoljen s preferenčnimi glasovi.

Dve prosti mesti pri Gibanju Svoboda?

Za zdaj kaže, da se bo vseh dosedanjih osem slovenskih poslancev v evropskem parlamentu potegovalo za nov poslanski mandat, a po novem bo Sloveniji odprtih devet poslanskih mest, kar pomeni tudi malenkostno znižanje parlamentarnega praga (ki ga Slovenija uradno sicer nima, vendar je zaradi nizkega števila poslanskih mest jasno, da se »karte delijo« samo listam, ki dobijo podporo deset odstotkov ali več), le s to razliko, da bosta Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki sta bila leta 2019 izvoljena kot kandidata LMŠ, tokrat kandidirala za Gibanje Svoboda.

Največja vladna stranka pa ima pri evidentiranju kandidatov precej težav. Prejšnji teden se je namreč sešlo vodstvo v razširjeni sestavi. Predsednica sveta stranke Nataša Avšič Bogovič je nato priznala, da kandidatna lista še ni dorečena. Poleg obeh sedanjih evroposlancev naj bi kandidirala še državnozborska poslanca Tamara Vonta in Uroš Brežan. Prav tako naj bi bila v naboru omenjenih sedmih kandidatov še predsednik strankinega podmladka Matej Grah in direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo, ki je »stari znanec« iz propadle LDS. Povsem jasno pa je, da svojo vlogo znotraj stranke krepi aktualni finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odhodu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana postal novi podpredsednik vlade (kasneje so to funkcijo podelili še Mateju Arčonu), sedaj pa je še (tretji) podpredsednik stranke. No, podpredsednik stranke je tudi Arčon, nekdanji župan Nove Gorice, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekakšen neuradni »minister za informiranje«, ki naj bi zapolnil vrzeli pri novi komunikacijski strategiji vlade. Zlobni jeziki se sprašujejo, ali bodo tudi v tej vladi v ta namen uporabili legendarno starleto Urško Čepin. Kakorkoli že, Gibanje Svoboda ima očitno poleg številnih težav tudi to, da sta jim konec marca še vedno manjkala dva kandidata na listi.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine