Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija, ki je tokrat zaradi božiča v prodaji že dan prej! V njej objavljamo obširno analizo slovenskega stanja ob 35-letnici slovenskega plebiscita in zakaj je do tega nedvomno epohalnega dogodka sploh prišlo. Pišemo o tem, kako levičarske aktivistke v Evropskem parlamentu promovirajo ubijanje nerojenih otrok. Njihova domnevna zmaga je v resnici velik blef. Objavljamo analizo o tem, kaj nam je Golobova vlada preko božičnic v resnici dala. V resnico je to samo majhen del tega, kar nam je vzela. Kaj je pravzaprav božič? Od kdaj ga poznamo in kdaj so ga začeli praznovati? Zakaj se dandanašnji svet izogiba tej besedi in omenja zgolj praznike? Pogovarjali smo se s celjskim škofom ter profesorjem svetopisemske eksegeze doktorjem Maksimilijanom Matjažem, ki je spomnil na resnični pomen božiča in na dejstvo, da je treba vrednote, na katere se sklicujemo, tudi živeti. Z Demokracijo boste vedeli več!
Mnogi pravijo, da je bil plebiscit leta 1990 dejansko »slovenski božič stoletja«. Navdih je morda dala izjava tedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojzija Šuštarja, ki je na dan plebiscita zvečer v Cankarjevem domu za TV Slovenija, ko je bilo že znano, da je plebiscit uspel, dejal naslednje: »Slovenski božič bo imel danes, v teh razmerah, še prav poseben pomen. Božič pomeni zmeraj nov začetek. In če smo pred kratkim začeli zimo, mislim, da se je za slovenski narod že začela pomlad, in upam, da bo veliko raslo v tej pomladi in da bo ravno božič dal ljudem veliko novega upanja in novega življenja.«
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Koliko so nam vladajoči vzeli in koliko »dali«
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je kmalu po prevzemu oblasti 1. junija 2022 izničila spremembe zakona o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. S tem je bistveno posegla v neto dohodke zaposlenih. Hkrati je zvišala davek na najemnine, nato pa postopoma zviševala davke in uvajala nove. Ob vsem tem stroški življenjskih potrebščin naraščajo, inflacija v njihovem času se je povečala za več kot 20 odstotkov. Ob tem so se cene hrane dvignile za kar 33 odstotkov. Poleg tega se zvišujejo cene stanovanj, energentov, storitev, oblačil in obutve. Slovenska gospodinjstva pa so v čedalje težji situaciji. Življenjski stroški naraščajo, hkrati realne plače – razen nekaterim zaposlenim v javnem sektorju (ne vsem) − in pokojnine realno padajo. Pokojnine in plače zaposlenih v zasebnem sektorju so se v času te vlade realno znižale. Kupna moč večine prebivalcev se torej znižuje.
Levičarske feministke v izumirajoči Evropi promovirajo splav
Evropski parlament je 17. decembra 2025 v Strasbourgu sprejel resolucijo v podporo evropski državljanski pobudi »Moj glas, moja izbira« (My Voice, My Choice), katere namen naj bi bila zagotovitev varnega in dostopnega splava znotraj Evropske unije, čeprav je slednja že bolj ali manj urejena v praktično vseh državah članicah. Pobuda, ki jo je koordiniral slovenski Inštitut 8. marec na čelu z Niko Kovač, je zbrala več kot 1,2 milijona podpisov po vseh državah članicah, s čimer je izpolnila formalne pogoje za odziv Evropske komisije. Za sprejeto resolucijo je glasovalo 358 poslancev, 202 sta bila proti, 79 pa se jih je vzdržalo. Vsi evropski poslanci iz vrst SDS, Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc in Zala Tomašič, so bili seveda proti resoluciji, prvak konservativne opozicije na Slovenskem Janez Janša pa je ob tem na omrežju X zapisal: »V Sloveniji se je že leta 2023 20 odstotkov otrok rodilo materam, ki so prišle od drugod. Podatek za leto 2025 bo blizu 25 odstotkov. Brez Slovencev ne bo Slovenije. Pozivamo Vlado RS, da nemudoma vrne Urad za demografijo, ki ga je ukinila 2022.«
Tribuna: Narodna zastava je slovenska, državna pa Republike Slovenije
Sprašujem se, kam naj bi ob zastavi Republike Slovenije in Evropske unije namestili slovensko narodno zastavo – tribarvnico brez grba. Ta je uradno v veljavi od 23. septembra 1848 in znova od 11. novembra 1994 kot belo-modro-rdeča zastava slovenskega naroda – slovenska. Je pa v svoji zgodovini imela številne grbe ali znake in je vedno predstavljala slovenski narod kot celoto ali pa v določeni politični ali vojaški organiziranosti. Vsako natolcevanje, da je enaka ruski zastavi, je le plod površne primerjave. Njihova zastava je za četrtino krajša in drugačnega barvnega odtenka. V na začetku omenjeni RS državi oziroma entiteti njihovo narodno zastavo redno dodajo k državni.
Še en fiasko Golobove vlade; naraščajoča inflacija in dražja hrana
Od začetka mandata aktualne vlade (Svoboda, SD in Levica) so cene hrane narasle za približno 33 odstotkov. Slovenija je v zadnjem letu po podatkih OECD med državami EU z najvišjo rastjo cen hrane. Cene hrane v Sloveniji nenormalno naraščajo tudi ali pa predvsem zaradi vlade Roberta Goloba. Oktobra 2025 so se cene hrane v Sloveniji zvišale za 6,8 odstotka (na letni ravni), novembra pa za okoli 5 odstotkov. V primerjavi z drugimi državami EU cene hrane v Sloveniji nenormalno naraščajo. Za primerjavo, v Nemčiji je bila v zadnjem letu rast cen hrane 2-odstotna, v Franciji 1,4-odstotna, v Italiji 2,5-odstotna, v Sloveniji pa 6 do 6,8-odstotna. Tudi v Evropi kot celoti je rast cen hrane nižja, okoli 3-odstotna. Slednje pomeni, da je rast cen hrane v Sloveniji približno dvakratna v primerjavi z drugimi državami. To pa je podatek, ki nas močno skrbi.
Intervju: celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž
Celjski škof in profesor svetopisemske eksegeze dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o jubileju celjske škofije, ki se ravnokar začenja, o spopadu s spolnimi zlorabami ter novostmi, ki čakajo Cerkev na Slovenskem v naslednjih letih. Komentiral je tudi nedavni referendum o evtanaziji. Kot pravi, se je potrebno za vrednote, ki jih izrekamo za svoje, tudi aktivno boriti. “Naša družba realno gledano ni več krščanska. Morda formalno še. To krščanstvo, ki ga zaznavamo v družbi, je bolj kulturno in tradicionalno kot pa resnično evangelijsko. To kulturno krščanstvo v Evropi sedaj propada, kar se vidi tudi v zakonih, ki obravnavajo življenje na takšen način kot nedavno zavrnjeni zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta trend je živ marsikje, Slovenija glede tega ni izjema. Vprašanje za nas pri tem je, koliko nam bo uspelo oznaniti vrednote krščanstva, bolje rečeno kreposti, kot je upanje, kar je tudi tema tega jubilejnega leta,” je med drugim dejal.
Dr. Tine Valentinčič: Izraelska država v boju za preživetje
Kdo je naseljeval Palestino, preden je Mohamed ustanovil muslimansko vero in za vero zavojeval velik del sveta? Palestina je bila judovska dežela. Zato imamo nešteto dokazov. Betlehem je bil rojstni kraj kralja Davida. Jeruzalem je judovsko mesto iz pradavnine, to sveto mesto je bilo prestolnica judovske države, v njej je vladal naslednik kralja Davida kralj Salomon. Salomon pa je bil najpomembnejši kralj Združenega kraljestva Izrael. Salomon je vladal od 970 do 931 pred našim štetjem. Po njegovi smrti se je enotna monarhija razdelila na severno kraljestvo Izrael in južno kraljestvo Juda. Torej nobenega dvoma ni, da so palestinsko zemljo v zgodovini naseljevali Judje, ki so pravi Palestinci. To kažejo tudi krajevna imena, vsa imajo staro judovsko različico, ki je mnogo starejša od arabske različice imena.
V novi Demokraciji si lahko preberete številne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Petra Janša, Lucija Kavčič, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Vinko Gorenak, Anton Olaj, Bogdan Sajovic, Keith Miles in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
