Piše: Gašper Blažič
V ponedeljek, 10. februarja, se bo na celjskem sodišču ob 9h – predvidoma v sobi 106 v prvem nadstropju – nadaljevalo sojenje Branku Kastelicu, Janezu Janši in Klemenu Gantarju v zadevi Trenta.
Osnovnih informacij o tem farsičnem procesu verjetno ni treba znova ponavljati. Smo pa poročali, da je na januarski obravnavi prišlo do zanimivega preobrata, saj je kvalificirani gradbeni cenilec Izidor Salobir pojasnil, da je bilo nekdanje Janševo posestvo prodano Imosu po normalni ceni. Ki pa bi bila zelo podobna, tudi če bi to posestvo prodajal kdo drug in ne Janez Janša, ki je bil takrat slučajno predsednik vlade, kar naj bi “dokazovalo”, da je šlo za koruptivno dejanje.
Klemenčičevo poročilo ima še vedno posledice
Je pa zanimivo še nekaj drugega. Ravno včeraj, na slovenski kulturni praznik, je minilo dvanajst let od znamenitega zborovanja Zbora za republiko. Omenjeni dogodek je bil dejansko odziv na sporno poročilo tedanjega predsednika KPK Gorana Klemenčiča, ki je kot prvi funkcionar javno obremenil Janšo zaradi zadeve Trenta. Takrat sicer konkretno zaradi nepojasnjenih vrzeli v poročilu o premoženju, ker naj bi posestvo, ki ga je bil prodal, dobil močno preplačano. Ironija tega poročila je, da ga je vrhovno sodišče kasneje odpravilo, a šele potem, ko je bila glavna škoda že storjena. Pa tudi v tem, da je sedanje sojenje v zadevi Trenta pravzaprav posledica tega poročila, ki ga je najprej “zakuhala” Mojca Šetinc Pašek jeseni 2011, tedaj še kot novinarka, očitno ob pomoči moža, sicer lobista in nekdanjega funkcionarja LDS Mileta Šetinca. A sodba odprava Klemenčičevega poročila ni vplivala na nadaljnji potek ovadbe, ki je šla s KPK na NPU ter z NPU k specializiranim tožilcem. Klemenčičevo poročilo ima torej zelo konkretne posledice, četudi samo po sebi ni pravno veljavno.
Mimogrede, Goran Klemenčič je svoje razvpito poročilo predstavil mesec dni pred omenjenim shodom na 8. februar 2013, pred mediji pa se je predstavljal kot nekakšen neodvisni varuh države pred koruptivnimi politiki, ki so mu tako rekoč vsi mainstream mediji “jedli iz roke”. Ker da on ni politik. Toda pred prihodom na to funkcijo je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu, še pod ministrico Katarino Kresal (ki jo je nato tudi sam “potunkal”), nato pa je po volitvah leta 2014 – ravno malo pred njimi je šel Janša v nezakoniti zapor zaradi Patrie – postal minister za pravosodje.
Za devetmilijonsko oškodovanje le en tožilec, za Trento pa …
Kot smo že poročali, je namreč Klemenčičeva KPK leta 2013 (praktično takoj po shodu Zbora za republiko) s kazensko ovadbo poskrbela, da je kupčijo s trentarsko domačijo začel preiskovati NPU, usmerjalo pa ga je ljubljansko okrožno sodišče. Naše poizvedovanje, kateri tožilec je usmerjal tedanjo preiskavo, ni obrodilo sadov, saj nam tega nihče ni hotel povedati. Smo pa prišli do podatka, da je Boštjan Valenčič, eden od dveh tožilcev, ki zastopa obtožnico v zadevi Trenta, ravno leta 2013 postal okrožni državni tožilec v Ljubljani, kasneje pa je bil s strani ljubljanskega okrožnega tožilstva delegiran v Specializirano državno tožilstvo. Valenčič, ki je sicer doktor pravnih znanosti, je deloval na gospodarskem oddelku ljubljanskega tožilstva, kar pomeni, da strokovne kompetence zagotovo ima. Toda tožilci – njegov sotrudnik pri obtožnici je še namestnik vodje SDT Luka Moljk – so tu predvsem vmesni členi, ki se lahko z obtoženci tudi pogajajo, po drugi strani pa so lahko izvajalci interesov globoke države (pa se morda sami niti ne zavedajo tega). V primeru Trente torej v imenu SDT, ki se na državni ravni ukvarja z najtežjimi primeri, nastopata celo dva tožilca, kot da bi šlo za eno najbolj glomaznih kaznivih dejanj v zgodovini slovenske države. V nekaterih drugih primerih, denimo pri Kučanovi bančnici Romani Pajenk, pa smo lahko videli, da je obtožnico pri devetmilijonskem (!) oškodovanju zastopal tožilec Moljk sam, zgodba se je končala brez zaporne kazni, zgolj z družbenokoristnim delom. Zaradi česar je generalna državna tožilka Katarina Bergant uvedla nadzor nad Moljkovim delom. Podatkov o tem, kaj je nadzor pokazal, nimamo. Je pa Moljk tudi zastopnik obtožnice v primeru žilnih opornic, kjer razplet prav tako še ni znan.
A naši viri pri tem pravijo, da bi bila zgodba s Trento s sojenjem na prvi stopnji končana že pred zadnjim božičem, saj naj bi imeli obsodilno sodbo že pripravljeno za 19. december 2024. Vendar so morali časovnico prestaviti in ga tudi prilagoditi morebitnim političnim načrtom, povezanim z obstojem Golobove vlade, saj možnost predčasnih volitev še vedno obstaja, še zlasti zaradi dejstva, da vladajoča Svoboda svojo koalicijsko partnerico SD “reže kot salamo”, če uporabimo sedaj že legendarno sintagmo nekdanjega vidnega člana NSi Marka Štrovsa. Kar pomeni, da bi koalicija lahko predčasno razpadla. O aferi Spirit, v katero je bil vpleten nekdanji vidni član podmladka SD Tadej Von Horvath, namreč redno obširno poroča neuradno glasilo Svobode, tj. portal Necenzurirano, ostali mediji iz Odlazkove hobotnice pa temu poročanju sledijo in povzemajo navedbe.
Zvito usklajevanje časovnic med sodišči in starimi centri moči
Po nekaterih podatkih pa naj bi na preložitev razglasitve sodbe v zadevi Trenta vplival (tudi) dvakratni protestni shod pred celjskim sodiščem lani jeseni. Zaradi tega so se lotili sestave nove časovnice. A vendarle velja spomniti, da se je leta 2014, ko je bila razglašena sodba v zadevi Patria, njenim režiserjem časovnica zelo dobro izšla. In tudi volitve leta 2014 so bile dejansko predčasne, saj je tedanja premierka Alenka Bratušek predčasno odstopila (sicer bi bila redne volitve leta 2015!), kasneje je tudi postalo bolj jasno, zakaj. Odločitev vrhovnega sodišča v zvezi s Patrio je namreč prišla v javnost tako rekoč v času vrhunca predvolilne kampanje, kar je pomenilo odhod Janeza Janše v zapor tik pred volitvami. Ustavno sodišče je v to škandalozno sodbo poseglo šele po že končanih volitvah. In zagotovo sedaj režiserji procesa Trenta računajo, da bo konec vsaj rednega sojenja (torej, vsi trije obtoženci naj bi bili krivi korupcije) usklajen s predvolilnim časom, kjer bodo lahko veljaki tranzicijske levice – za zdaj še brez “novega obraza” – lahko reševali svojo kožo na račun trditev, da je Janša ponovno obsojen zaradi korupcije. Sicer nedokazane, a sodba je sodba. In zagotovo ne bi bilo prvič, da bi institucije, ki na papirju predstavljajo neodvisne družbene podsisteme, na sprevržen način posegle v predvolilno tekmo. Kajti zgodovina nam govori, da tranzicijska levica še nikoli doslej ni zmagala na pošten način. Režiserji očitno računajo, da bi kasnejša pritožba na sodbo privedla do zastaranja, s čimer bi vprašanje upravičenosti procesa Trenta nekako obvisela v zraku.
Je pa nekaj zagotovo jasno: obravnave so razpisane še za marec, a podaljševanje sojenja režiserjem zadeve Trenta vsaj za zdaj ni prineslo kake velike koristi. Kajti levi fašizem – Janša je v tistem video nagovoru 8. februarja 2013 govoril prav o njem – dobiva vse bolj grd obraz …
