Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Na 24ur so začeli z agresivno promocijo leve opozicije. Tako imenovani Koaliciji ustavnega loka, ki jo sestavljajo Levica, SD, LMŠ in SAB zadnje raziskave javnega mnenja, ki jih je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, ne kažejo najbolje. Če gledamo glasove opredeljenih volivcev, bi zunaj parlamenta ostala kar polovica strank, ki sestavljajo KUL. Da veliko vlogo pri tem, kdo pride v parlament in kdo ne, igrajo tako mediji kot tudi javnomnenjske raziskave, priznava tudi predsednica SD Tanja Fajon.
“Zadnji teden bo verjetno odločilen, ko bodo ljudje rekli: ‘Zdaj se bom pa odločil za tega ali tega.’ Tu veliko vlogo igrajo tudi mediji, to je dejstvo. Tudi javnomnenjske raziskave vplivajo na mnenje. Kakšni so interesi medijev in javnomnenjskih raziskav, koga želijo videti kot zmagovalca, igra veliko vlogo,” je v odziv na trditev novinarke 24ur, da je SD daleč od rezultatov, ki so jih dosegli leta 2008 pod vodstvom predsednika Boruta Pahorja, povedala predsednica SD Tanja Fajon.
Ta odgovor Fajonove pove več, kot je očitno na prvi pogled. Pojasni namreč, zakaj se je na 24ur začela pospešena promocija opozicije KUL, ki jo sestavljajo LMŠ, SAB, Levica in SD. Kakor smo poročali na Nova24TV, so zadnje javnomnenjske raziskave, ki jih je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, pokazale, da so Kulovcem šteti dnevi v parlamentu.
Izpadla bi tako LMŠ kot SAB
Glasove levoliberalcev je pobralo Gibanje Svoboda, na račun tega pa bi po odzivih opredeljenih volivcev tako LMŠ kot SAB izpadla iz parlamenta. Med opredeljenimi bi SDS dobila 34,4 odstotka, Gibanje Svoboda 21,3 odstotka in SD 8,8 odstotka. S 6,8 odstotka jim sledijo v gibanju Povežimo Slovenijo, Levico bi volilo 6 odstotkov opredeljenih, NSi pa 4,9 odstotka. Za levico je takšen rezultat nesprejemljiv, saj bi to pomenilo, da bi med strankami, ki bi prestopile parlamentarni prag, imeli v SDS in NSi brez Povežimo Slovenijo skupaj 39,3 odstotkov, medtem ko bi Gibanje Svoboda, SD in Levica imeli zgolj 36,1 odstotka glasov. Z drugimi besedami, drobljenje levoliberalnega političnega prostora bi po teh anketah pripeljalo do nove sredinskodesne vlade.
Ta problem je v svojem intervjuju izpostavila tudi Fajonova, ki je poudarila, da se konsolidacija “liberalne sredine” vleče še od časov Janeza Drnovška. Stranke nastajajo in izginjajo. “To so eksperimenti, sateliti, vsaj v zadnjih letih smo imeli štiri stranke liberalne sredine, dve v vladi, dve zunaj vlade, tri v evropski liberalni družini, eno zunaj,” je naštela Fajonova. “Če bi se njim uspelo povezati in narediti eno močno liberalno sredino, mislim, da je tudi Gibanje Svoboda želelo to narediti, pa jim ni uspelo – bi bilo to za Slovenijo in za politični prostor zelo dobrodošlo. Tako pa imamo te projekte različnih nastajajočih liberalnih strank, ki želijo ta prostor zapolniti, ampak namesto da ga zapolnijo, ga dodatno drobijo.”
Mandatarske ambicije umirajo zadnje
Najnovejše ankete Kulovcem povzročajo sive lase tudi zaradi morebitnih mandatarskih ambicij. Ko so šli v pakt, je bil dogovor, da bo mandatar prvi med enakimi, tisti predsednik stranke znotraj KUL, ki bo dosegla najboljši rezultat na volitvah. S pojavom Gibanja Svoboda in trenutnim stanjem v javnomnenjskih raziskavah pa je prišlo do zapleta. Gibanje Svoboda je namreč močnejše od SD in Levice. Po odzivih opredeljenih volivcev celo več kot dvakrat močnejše od Levice in SD skupaj, medtem ko Parsifalove ankete kažejo, da SAB in LMŠ sploh ne bi prišla v parlament.
Fajonova se navkljub temu še vedno ni pripravljena odreči premierskim ambicijam. To bi namreč pomenilo dokončni poraz koalicije KUL, ki si je zadnje leto in pol aktivno, a neuspešno prizadevalo zrušiti vlado Janeza Janše. Sfižili so se poskusi, da bi mandatarstvo zaupali Jožetu P. Damjanu, kasneje pa celo nekdanjemu predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu. “Drži, da smo imeli nekaj poskusov, želja in ambicij zaradi vsega, kar se je dogajalo, da bi predčasno zamenjali vlado ali tudi šli na volitve,” prizna Fajonova. “Ti poskusi niso dobili večine. Na žalost nismo zbrali dovolj glasov.”
