V novi številki revije Demokracija opozarjamo na ponorelo in destruktivno levico, ki nasprotuje višjim neto plačam in celo grozi s krvavo revolucijo. Predstavljamo, kaj vse prinaša deseti vladni protikoronski sveženj ukrepov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Razgaljamo slovensko sodstvo, ki se skriva pred javnostjo, in se sprašujemo, do kdaj se bo še proslavljala dražgoška tragedija. Objavljamo intervju s predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojzetom Peterletom in pravnico Barbaro Klajderič. Z Demokracijo boste vedeli več!«
Pandemija koronavirusne bolezni je povzročila nasilne nemire po vsem svetu. Nezadovoljstvo nad protikoronskimi ukrepi se je manifestiralo tudi v Sloveniji, le da so ga tu mediji in politika skupaj pomešali s splošno protivladno retoriko, ki se je počasi spreminjala v težnje po prevratu družbenega sistema.
Nastal je eksplozivni koktajl toksične razklanosti in odkritega nasilja, kakršnega ne pomnimo že vse od konca druge svetovne vojne. Začelo se je dokaj nedolžno – glavni medijski akterji globoke države so razmišljali, da bodo s protesti v nekaj tednih učinkovito pometli z vlado in ustoličili svoje lutke, kot jim je to uspelo leta 2013. Zato so slovenske protestnike pričakale »prime-time« kamere in Katarina Matejčič, ki je z glavnim režiserjem protestov premlevala najboljše kadre za večerno oddajo, RTV pa je na proteste pošiljala kar več ekip hkrati. A vlada ni padla. Jeza pa je ostala.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Deseti protikoronski sveženj ukrepov pomoči
Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19. Gre za že deseti protikoronski zakon (PKP 10), ki prinaša nove dodatke in podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe. Rdeča nit PKP 10 je zajezitev bolezni covid-19, pomoč gospodarstvu in pa pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. Glavni cilj pa je omiliti in odpraviti posledice ter vpliv epidemije na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva.
Dohodnina in za ljudi vse bolj škodljiva levica
»Prišel je čas, da se davki v Sloveniji znižajo. Slovenija potrebuje davčne razbremenitve. Dejstvo je namreč, da smo od leta 2013 imeli samo davčne obremenitve tako za gospodarstvo kot za prebivalstvo.« Tako je v intervjuju za Demokracijo pred kratkim dejal poslanec Marko Pogačnik, ko je predstavil predloge sprememb zakona o dohodnini, ki jih je pripravila vlada. V parlamentarni obravnavi se je nato izkazalo, da Levica in celotna koalicija KUL temu ni naklonjena. Nasprotno. Nenehno poudarjajo, da se davkov ne sme znižati.
V Sloveniji se sodstvo pred javnostjo skriva
Zaupanje v slovensko sodstvo strmo pada. K temu so nedvomno pripomogle zadeve, kot so Balkanski bojevniki, Novič, Patria in številni drugi bolj ali manj odmevni primeri. Prav tako se pojavlja sum korupcije v omenjenih sojenjih. Se še spomnite tako imenovane afere Prijatelji v stečaju leta 2012, ki je odjeknila po medijskem poročanju o domnevno spornih stečajnih postopkih, v katerih naj bi bili sodniki stečajnim upraviteljem, s katerimi prijateljujejo, pripisovali sporne nagrade.
Intervjuja: Lojze Peterle in Barbara Klajderič
Pogovarjali smo se s predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske (Demosove) vlade Lojzetom Peterletom, ki je v letih 1990 – 1992 Republiko Slovenijo osamosvojila in dosegla tudi njeno mednarodno priznanje. Od lanske jeseni je Peterle predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). V pogovoru je med drugim ocenil dogajanje v letu 2021, deloma pa tudi dogodke iz časa osamosvajanja. Tokrat smo v našo družbo povabili tudi mlado in nadobudno pravnico Barbaro Klajderič, ki svojo pozitivno energijo izraža tudi v družbi. Družina in domovina sta zanjo na prvih mestih. Prihaja iz Zgornje Polskave. Je tudi evidentirana kandidatka za poslanko na državnozborskih volitvah prihodnje leto.
Do kdaj še proslavljanje dražgoške tragedije?
»Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen. Resnica je, da so bile Dražgoše izbrane načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so ti zasedli vas, so partizani pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili v nemilost Nemcem,« je pričal Franc Kavčič, domačin iz Dražgoš. Po skoraj 80 letih se še vedno slavi mit o zmagi partizanov ter njihova domnevna junaška obramba Dražgoš in ljudi pred Nemci. »Žalostno je, da tudi nekateri ljudje, katerih dedje in očetje so umrli v Dražgošah, to podpirajo. Celo Dražgošani so glede tega razdeljeni v dva tabora,« ocenjuje Franc Kavčič, preživeli iz bitke pri Dražgošah.
Od narodnega sveta do narodne vlade leta 1918
Dejansko se je že 16. in 17. avgusta 1918 z ustanovitvijo Narodnega sveta za Slovenijo in Istro, očitno samo njen hrvaški del, začel razpad monarhije oziroma bolje prevzem slovenske prihodnosti v slovenske roke. Podprle so ga vse stranke. Beseda Slovenija začne postajati tudi ozemeljska realnost, ki je niti dvor ne more več ignorirati. Zaradi obstoja dežel so morali biti ustanovljeni tudi deželni slovenski narodni sveti. Narodni svet za Slovenijo in Istro je bil že vnaprej določen kot del Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu, ki pa je bil ustanovljen šele 5./6. oktobra istega leta pod vodstvom dr. Antona Korošca.
John Derbyshire: Biden pospešuje strategijo velike zamenjave
Z britansko-ameriškim konservativnim avtorjem in pisateljem Johnom Derbyshirejem smo se pogovarjali o glavnih načelih in oblikah konservatizma, zdajšnji družbenopolitični atmosferi v ZDA in o drugih aktualnih vprašanjih. John Derbyshire (1945) je politični komentator, pisatelj, novinar in računalniški programer. Diplomiral je na Univerzi v Londonu, kjer je študiral matematiko. Preden se je začel posvečati samo pisanju, je delal kot računalniški programer na newyorškem Wall Streetu. Je avtor več knjig in romanov, do leta 2012 pa je pisal za konservativni medij National Review, ko so ga odpustili, ker si je drznil pisati o rasnih vprašanjih ter razlikah med črnci in belci. Danes piše prispevke predvsem za nacionalni konservativni spletni medij in portal Vdare.
Bomo v novem letu doživeli novo migrantsko krizo?
V letu 2021 je število migrantov znova naraslo, stopnjevanje množičnih migracij pa lahko pričakujemo tudi v novem letu. Ob napovedih umiritve kitajskega virusa bodo poti za migrante znova bolj odprte, zato lahko pričakujemo novo migrantsko krizo. Živimo v negotovih in razburljivih časih. Na evropski celini postaja vse več ljudem jasno, da nas zdajšnja kozmopolitska liberalna ureditev, ki temelji na idejah egalitarizma oziroma enakosti ali istosti vseh ljudi, ne bo popeljala v konec zgodovine, kot je to napovedoval ameriški politolog, ekonomist in pisec Francis Fukuyama.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
