Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija analiziramo predsedniške kandidate in objavljamo javnomnenjsko anketo, ki kaže, da bo boj za drugi krog volitev zelo napet. Štel bo vsak glas! Opozarjamo, da podjetja zaradi energetske draginje in prepočasnega odziva Golobove vlade že ustavljajo proizvodnjo. Pišemo o zlorabi parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi Mojca Šetinc Pašek. Objavljamo tribune Dimitrija Rupla, Stanislava Južniča in Mitje Iršiča. Pogovarjali smo se z evropskim poslancem Milanom Zverom in nekdanjim predsednikom Kolumbije Andrésom Pastrano Arangom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
Nedelja, 23. oktober, bo za Slovenijo volilni dan. Takrat se bo namreč za funkcijo predsednika republika spopadla sedmerica kandidatov, čeprav jih je kandidaturo napovedovalo precej več. Zagotovo pa so te volitve zelo pomembne za slovensko prihodnost ne glede na to, da predsednik republike sicer nima takšnih pooblastil kot v državah s predsedniškim (ZDA) ali polpredsedniškim (denimo v Franciji) sistemom. Slovenska ustavna ureditev je glede predsednika republike še najbolj podobna avstrijski. Tudi tam namreč potekajo neposredne volitve predsednika republike (za šestletni mandat), medtem ko v Italiji in Nemčiji predsednika izvoli parlament.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Premočan za oba kandidata tranzicijske levice
Po podatkih javnomnenjske ankete Parsifala anketiranci med kandidati za predsednika republike favorizirajo Anžeta Logarja. Na drugem mestu je Nataša Pirc Musar, na tretjem mestu pa Milan Brglez. Logar bi tudi v drugem krogu premagal tako Pirc Musarjevo kot Brgleza. Javnomnenjska raziskava Parsifala je glede na njihove septembrske ankete pokazala padec podpore predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar, in sicer za slabih 7 odstotnih točk (19,9 odstotka), medtem ko anketiranci favorizirajo Anžeta Logarja, ki s 27,1 odstotka podpore prepričljivo vodi. Milan Brglez je na tretjem mestu z 10,7-odstotno podporo.
Vladajoči z »buldožerjem« nad kritične medije
Preiskovalna komisija, ki jo vodi Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda), se je spravila na medije, ki so ideološko blizu desnici. Na vse občine so poslali zahtevo po poslovni dokumentaciji v zvezi z oglaševanjem. »Te podatke lahko dobijo na aplikaciji ERAR, ki prikazuje porabo javnega denarja v Sloveniji,« pravi Boris Tomašič, direktor medijske hiše Nova24TV in Novih obzorij: »To ni nič drugega kot ustrahovanje in poskus utišanja do Golobove vlade kritičnih medijev.«
Zaradi draginje in neukrepanja vlade ustavljajo proizvodnjo
Energetska draginja in neukrepanje vlade gospodarstvu povzroča velike težave. Gospodarstveniki pričakujejo, da bo vlada uresničila svoje napovedi in čim prej predstavila konkretne ukrepe za pomoč podjetjem zaradi visokih cen električne energije in plina ter poiskala rešitve za pomoč energetsko intenzivnemu gospodarstvu v naslednjih mesecih in naslednjem letu. To so obljubili že v septembru, pa še vedno ni nič od tega. Hkrati v podjetjih pozivajo k omejitvi cen energentov, kar je edini ukrep, ki bi lahko ustrezno blažil težave, s katerimi se že soočajo in so pred njimi tudi v prihodnjih mesecih.
Intervjuja: dr. Milan Zver in Andrés Pastrana Arango
Z evropskim poslancem, politologom in enim najbolj prepoznavnih predstavnikov Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. Med drugim poudarja, da si dr. Pučnik ni zaslužil takega simpozija, kot je bil v začetku oktobra v organizaciji Muzeja slovenske osamosvojitve. Spomenka Hribar je znova zlorabila Pučnika v svoji nerazumni bitki z Janšo. Poudaril je, da se pod to vlado prvič boji za prihodnost slovenske države in da je EU šibka ravno na področju, kjer to ne bi smela biti – na področju obrambe in varnosti. V tem kontekstu je še poudaril, da Putin ne preseneča, saj je bilo vse, kar je napravil, predvidljivo. Z Andrésom Pastrano Arangom, nekdanjim predsednikom Kolumbije, smo se pogovarjali o povezovanju desnih političnih strank, političnih razmerah v Južni Ameriki, narkokartelih in trgovini s kokainom, migracijah in povezavah levičarskih strank z mamilarskimi karteli.
»Komunisti so nas na podel način pregnali z naše zemlje«
Smokvica, mila vasica v zaledju Kopra s še nekaj starimi kamnitimi hišami, nekaj novimi, tu pa tam cvetje na oknih in izvezene zavese, avtomobil, lajež psa. Slika, kakršno je videti v marsikateri vasi v zaledju Slovenske Istre, ki jo je povojna oblast povsem opustošila in prisilila vaščane, da zapuščajo domove. Med njimi družino Milana Starca … »Tega nikjer v Zahodni Evropi ni videti, oblasti se namreč povsod trudijo ohranjati ruralno podeželje ter tamkajšnje kmetijstvo in obrt,« z žalostnim glasom in pogledom pripoveduje 76-letni Milan Emil Starc, rojen v veliki, preprosti, a nadvse rodoljubni družini v Smokvici, kamor se bo, je odločen, po desetletjih življenja na Švedskem za stalno vrnil.
Pod Golobom raj za portal Necenzurirano
Portal Necenzurirano je bil ustanovljen februarja 2020, njegov namen je bil rušenje takratne vlade Janeza Janše ter vsega in vseh, ki so bili blizu Slovenski demokratski stranki (SDS). Sprva so poslovali prek podjetja Providentia, d. o. o., v začetku letošnjega leta pa so portal prenesli pod okrilje medijsko-smetarskega tajkuna Martina Odlazka. Natančneje, postali so del Odlazkovega podjetja Salomon, registriranega za zaposlovanje invalidov. Paradni novinarji za razbijanje vsega, kar spominja na SDS, so bili Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic.
Se Sloveniji obeta nova migrantska kriza?
Domačini, ki živijo ob meji, so nas obvestili o naraščanju migracij. Luknje v obmejni ograji, polno smeti v naravi in velike skupine migrantov postajajo v Movražu in drugih obmejnih vaseh običajen pojav. Gre za ukaz vlade, da je treba sprejeti vse? V Sloveniji se množične migracije stopnjujejo, to pa najbolj opažajo predvsem domačini, ki živijo blizu slovensko-hrvaške meje. Odzvali smo se na klic domačinke iz vasi Movraž, ki leži v Slovenski Istri blizu mejnega prehoda Rakitovec.
Vladavina zaupanja in zapravljena osamosvojitev
Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, pisatelj, politik: Ugledni zahodni zgodovinarji so še pred nekaj leti ugotavljali, da se je prva svetovna vojna, s katero se je porušila evropska politična (in kulturna) stabilnost, končala leta 1990 s Pariško listino za novo Evropo, pri nas s plebiscitom o neodvisnosti, na Vzhodu (konec leta 1991) z razpadom Sovjetske zveze. Svetovna hladna vojna je bila končana, France Bučar pa je zanosno povedal, da je končana tudi slovenska državljanska vojna. Takrat je razpadla tudi Jugoslavija, Slovenija je prvič v zgodovini postala neodvisna in mednarodno priznana država.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
