V novi številki revije Demokracija pišemo o vrhu Evropska unija – Zahodni Balkan, na Brdu pri Kranju, ki ga je zelo uspešno gostil predsednik slovenske vlade Janez Janša. Opozarjamo, da skuša levo tranzicijsko omrežje z vsemi možnimi sredstvi zrušiti vlado, pri čemer poleg leve opozicije uporablja in zlorablja tudi lakajske dominantne medije ter spolitizirano sodstvo. O nezakonitih protestih v Ljubljani smo se pogovarjali z varnostnim strokovnjakom in nekdanjim šefom Sove Andrejem Rupnikom. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Na Brdu pri Kranju so se prejšnji torek in sredo zbrali vsi voditelji 27 držav članic Evropske unije (EU) in voditelji šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za vstop v EU: Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova.
Vrh EU-Zahodni Balkan je bil hkrati vrhunec predsedovanja Slovenije Svetu EU najpomembnejši dogodek v tem obdobju. Pomembno pri tem je, da so se vrha udeležili prav vsi povabljeni in s tem dokazali, kako pomemben dejavnik v mednarodnem prostoru je Slovenija ter kako cenjena je aktualna slovenska oblast s predsednikom Janezom Janšo na čelu. V preteklosti tega namreč ni bilo, EU pa se je izogibala pristni ali pa odločilni diskusiji o Zahodnem Balkanu, na kar je med drugim opozoril nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. »To, da je prišlo do tega sestanka, je zelo pomembno, ob tem se je treba zavedati, da je EU v težavah,« je še dodal nekdanji minister. Slovenski zagovor Zahodnega Balkana pa je tudi Rupel ocenil kot zelo pomembnega.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Globoka država je posvojila sredine proticepilske huligane
Ameriški veleposlanik Thomas B. Robinson je nekoč o slovenskih medijih dejal, da v svojih zgodbah očitno mešajo dejstva in mnenja ter kažejo močno levo pristranskost. Leva pristranskost se je v zadnjih desetih letih stopnjevala do take mere, da danes slovenski levi politično-medijski stroj predstavlja enotno propagando, ki bi mu jo zavidal tudi Joseph Goebbels. Posvojitev nasilnih protestov je zadnja bizarna epizoda, ki nas spominja na to, kakšnih sprevrženih taktik je ta stroj zmožen.
Intervjuja: Andrej Rupnik in Mladen Dabanović
O zadnjih nasilnih protestih v Ljubljani in varnostni situaciji v Sloveniji pa tudi širše smo se pogovarjali z varnostnim strokovnjakom, nekdanjim direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in dolgoletnim policistom ter izkušenim policijskim strokovnjakom Andrejem Rupnikom. Ob nastopu Janševe vlade marca lani je bil sekretar vladnega kriznega štaba za spopad z epidemijo novega koronavirusa. Z Mladenom Dabanovićem pa smo se pogovarjali o zdajšnjem stanju pri NK Aluminij, njegovi igralski karieri, spominih na reprezentančno obdobje ter sedanjosti in prihodnosti slovenskih vratarjev.
Regionalno srečanje SDS v Istri motili levi skrajneži
»Imeli smo že nekaj regijskih srečanj na Primorskem, a še nobeno ni bilo tako dobro obiskano, kot je to danes,« je v soboto v Marezigah v prireditvenem šotoru pokazal zadovoljstvo predsednik SDS in slovenski premier Janez Janša. O izgredih zunaj šotora, ki so jih pripravili nasprotniki SDS in zdajšnje vlade, pa je dejal: »Imeli smo 12 regijskih srečanj po Sloveniji, a nikjer take ‘spremljave’, kot je tu. Gre za motenje nečesa, kar je del ustavnega procesa. Slovenija je v parlamentarni demokraciji. Naša stranka obstaja 30 let, a nikoli nismo nikogar motili, ko se je pripravljal na volitve. Kar se dogaja zadnje čase, je dno in je preseglo vse meje. Ne se pustiti ustrahovati, pojdite na volitve.«
SDZ se je oktobra 1991 razcepila na dva dela
Jesenski meseci pred tridesetimi leti so bili zelo kritični za vladajočo koalicijo DEMOS, saj je na tretjem kongresu Slovenske demokratične zveze (SDZ) 12. oktobra 1991 prišlo do razkola v stranki. Le-ta se je razdelila na prevladujočo desno in manjšinsko levo frakcijo.V soboto, 12. oktobra 1991, se je v Cankarjevem domu začel tretji, predčasni kongres SDZ, za katerega se je že vnaprej vedelo, da ne bo običajen, saj je imela stranka intelektualno zelo močno vodstvo, ki je bilo liberalno usmerjeno, navadno članstvo pa je bilo bolj konservativno. Hkrati so znotraj stranke obstajale razlike v odnosu do privatizacijske zakonodaje, do ideoloških in kadrovskih vprašanj. Stranko je že pred kongresom bremenil odnos med zunanjim ministrom in predsednikom SDZ Dimitrijem Ruplom ter predsednikom SKD in hkrati predsednikom vlade Lojzetom Peterletom.
Jankovićev beton ali uničevanje Ljubljane
Fenomen župan Zoran Janković? Kdo ga voli, da je na čelu Ljubljane že peti mandat, vse od leta 2006? Da ni kaj narobe z Ljubljano? Njegovi zanesljivi volivci so seveda Slovenci, ki so jim po »osvoboditvi« posebno v mestih dobro oprali možgane, da so ideološko tudi multi-kulti pravilno naravnani. To pomeni: bolj ko je tuje in neslovensko, boljše je; bolj ko je nekompatibilno in balkansko, bolj ko je nerazvito in neevropsko, bolj ko je pravoslavno ali muslimansko in Bog ne daj katoliško ali protestantsko, boljše je.
Razkrivamo: Bančniška dinastija Rothschild
V 18. stoletju je judovski bankir iz Frankfurta Mayer Amschel Rothschild ustanovil družinsko bančno dinastijo, ki je danes ena najvplivnejših v svetu in nadzoruje skoraj vse banke na planetu. Začetnik družine je bil Jud Aškenazi Izaak Elchanan Rothschild. Družina se je od nekdaj ukvarjala s financami in posojanjem denarja, njen vzpon pa se je začel z že omenjenim bankirjem Mayerjem Amschelom Rothschildom, ki je tlakoval pot do vrha »piramide« mednarodnih elit svoji rodbini predvsem s tem, ko je svojih pet sinov poslal v različne pomembne evropske prestolnice, s čimer se je družinsko bančništvo razširilo po vsej celini.
Vsesplošna kriza v Venezueli ne pojenja
V zadnjih letih je Venezuelo zapustilo več milijonov prebivalcev. V iskanju boljšega življenja ne odhajajo le na bogatejši sever Amerike, temveč predvsem na jug celine. Država se hkrati sooča z epidemijo kriminala, inflacijo, mednarodnimi sankcijami, revščino in s pandemijo novega koronavirusa. Ameriška celina se danes sooča z več migracijskimi valovi. Ta čas odmeva povečano število nezakonitih prehodov južne meje Združenih držav Amerike, vendar pa se podobni trendi že nekaj let dogajajo tudi v Južni Ameriki, kjer je kriza v Venezueli prisilila na milijone prebivalcev v beg za preživetje.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
