13.8 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

V novi številki revije Demokracija: Janša: Vlada rešuje konkretne probleme ljudi! Prihaja supervolilno leto 2022! Leto 2021 v znamenju delavne vlade in ponorele levice! Razpad zgodovinske koalicije DEMOS konec decembra 1991!

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da je bilo iztekajoče se leto v znamenju delavne in uspešne Janševe vlade ter ponorele ekstremistične levice, ki je sistematično rušila ukrepe, ki jih je vlada sprejemala v korist ljudi. Objavljamo mnenja političnih analitikov o prihajajočem supervolilnem letu 2022. Spominjamo se razpada koalicije Demos konec decembra 1991. Vabljeni k branju intervjuja z Juretom Ferjanom in s Karmen Kozmus Ferjan, ki sta prvi poslanski zakonski par v zgodovini Republike Slovenije. Uredništvo Demokracije vam želi vse dobro v novem letu!«

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Leto delavne vlade in ponore leve radikalne opozicije

Leto 2021 si bomo zapomnili kot leto, ko je politična realnost izstavila račun levičarski civilni družbi in gospodarskim interesnim združenjem, potem ko so več let pili na kredo novih obrazov. Po desetletju obrti postavljanja slamnatih voditeljev je negativna kadrovska selekcija končno začela kazati zobe. Opozicijam po Evropski uniji je bila pandemija koronavirusne bolezni skriti zaveznik. Kritične zdravstvene razmere, ko so bile vlade prisiljene sprejemati nepriljubljene ukrepe, so se spremenile v večno vojno z virusom, ki jo je bilo piarovsko nemogoče dobiti.

Janša: »Vlada rešuje konkretne probleme ljudi!«

Predsednik vlade Janez Janša je prejšnji teden v pogovoru z voditeljem oddaje Borisom Tomašičem na Nova24TV uvodoma govoril o letu, ki sta ga zaznamovala epidemija covida-19 in predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Dejal je, da je bil covid-19 zaradi prenizke precepljenosti v tem letu še vedno težava, vendar bistveno manjša predvsem zaradi visoke precepljenosti v domovih za starejše. Kljub epidemiji pa je vlada od letošnjega septembra obiskala osem slovenskih statističnih regij in namenila veliko časa reševanju težav ljudi, občin, gospodarstva in institucij. »Razrešili smo na stotine, tisoče odprtih vprašanj, ki jih sicer ne bi, ker se iz Ljubljane ne vidi povsod.«

Intervju: Jure Ferjan in Karmen Kozmus Ferjan

Polnih 30 let smo čakali, da sta v poslanske klopi hkrati sedla mož in žena. Jure Ferjan in Karmen Kozmus Ferjan sta zagotovo najbolj vroč in zanimiv politični par v državi. Poslanec in poslanka, ki pa sta v zasebnem življenju predvsem oče in mati dve leti in pol staremu fantku. Zakonca Ferjan sta prijetna sogovorca, ki izžarevata neverjetno energijo in predanost. Govorila sta o njunem zakonu, delu v parlamentu, soočanju z epidemijo covida-19, prihajajočem supervolilnem letu …

Pod drobnogledom: Sumljiva in sporna sodna praksa

Skrajno sprevržene sodne odločitve ne presenečajo. Preiskovalna sodnica Tanja Tošič Benigar je pred časom od kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča zahtevala pojasnilo, zakaj sta v sodnem spisu dva nasprotujoča si zapisnika sodnih senatov.

Prav tako je omenjena preiskovala sodnica takrat želela vedeti, ali še preiskovati Damijana Jankovića in katera odločitev velja. To je za spletni medij Siol aprila letos tudi uradno potrdilo sodišče, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Pojasnilo je sodnica zahtevala, ko so na omenjenem mediju opozorili, da je bilo dogajanje nenavadno.

Razpad zgodovinske koalicije DEMOS decembra 1991

Jesenski meseci leta 1991 so bili zelo kritični za DEMOS. V Slovenski demokratični zvezi je prišlo do razkola v stranki na 3. kongresu SDZ 12. oktobra 1991, kar je bilo že dolgo časa pričakovano. SDZ je tako razpadla na levo in desno frakcijo. Leva stran (liberalna) pod vodstvom Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla Franceta Bučarja ter Tineta in Spomenke Hribar je ustanovila Demokratsko stranko, desni del (konservativni), pa se je pod vodstvom Rajka Pirnata preimenoval v Narodne demokrate. To se je posledično odrazilo v delovanju koalicije DEMOS, ki je vse bolj pokala po šivih.

O slovenski zgodovini; zadnja leta v habsburški monarhiji

Politični, vojaški in gospodarski neuspehi praviloma povzročijo histerijo o izdajalcih in vohunih. Posebno še v času vojaških spopadov. Oni, ki so izstopali po panslavističnih stališčih, kot na primer nekdanji ljubljanski župan in njen veliki modernizator po ljubljanskem potresu leta 1895 Ivan Hribar (1851-1941), so bili med prvimi internirani. Glede na politične razmere pred I. svetovno vojno so izrabljali tako ideološka kot verska, predvsem pa nacionalna nasprotja.

Tribuna: mag. Tadej Ian: Kdo so novodobni rasisti

Radikalni levičarji v družboslovju so prav tako zlorabili rasizem, kot so zlorabili vse druge zgodovinske družbene pojave, in to z nakano, da bi promovirali svojo ideologijo, katere namen je spremeniti svet z revolucijo. Toda zaradi opisane zlorabe so prav oni postali največji sodobni rasisti. Značilnost levičarskih družboslovnih ideologov je, da zlo vidijo tam, kjer ga ni. V primeru rasizma to pomeni, da vidijo rasizem tam, kjer sploh ne obstaja.

Evropa v letu 2021: Pandemija, poplave in migracije

Leto 2021 predvsem zaznamuje pandemija kitajskega virusa. Slovenija je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. V preteklem letu je bilo po Evropi veliko naravnih katastrof, tem pa je sledila podnebna konferenca. Migracije in ideologija LGBT kljub pandemiji niso pojenjale. V leto 2021 smo v EU predvsem vstopili z zaskrbljenostjo zaradi novega koronavirusa, ki po svetu pustoši že drugo leto. Zaradi epidemije so bile po evropskih državah glavne teme pogovorov o »lockdownu«, samoizolaciji, nošenju mask in predvsem cepivih, ki so prinesla evropska digitalna covidna potrdila.

 

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

 

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

foto: Demokracija

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine