-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

V novi številki revije Demokracija: Analiza s statističnimi podatki: Vlada uspešno vodi gospodarsko politiko države! Za investicije kar 4,52 milijarde evrov! General Rudolf Maister in boji za slovenski Maribor! Intervjuja: dr. Miha Pogačnik in Luka Simonič

V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da sedanja desnosredinska Janševa vlada vodi veliko uspešnejšo gospodarsko politiko kot prejšnja leva Šarčeva vlada, ki je sramotno vrgla puško v koruzo. Pišemo o sprejetem rekordnem investicijsko naravnanem državnem proračunu za leti 2022 in 2023 in pomenu generala Rudolfa Maistra za slovenski Maribor in okolico. Objavljamo intervju s pravnikom prof. dr. Miho Pogačnikom, ki pravi, da se je ustavno sodišče »samo potisnilo v precej neugodno in neugledno situacijo«. Z Demokracíjo boste vedeli več!«

Odziv slovenske vlade na pandemijo je bilo zelo hiter, vladni ukrepi so bili učinkoviti, finančni in ekonomski podatki pa kažejo, da smo na dobri poti do okrevanja. Ukrepi so bili pravilni in delujejo, Slovenija je stabilna država in vredna zaupanja tujih investitorjev.

To so bistveni poudarki, ki kažejo učinkovitost dela zdajšnje vladne koalicije, ki je krmilo države prevzela 13. marca 2021, v poldrugem letu pa so se zgodili tektonski premiki na vseh področjih.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

 

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

 

Proračuna za leti 2022 in 2023 dobila zeleno luč

Državni zbor je sprejel spremembe državnega proračuna za leto 2022 in proračun za leto 2023. Prioriteta je okrevanje gospodarstva. Proračun je močno investicijsko naravnan, v dveh letih je za investicije namenjenih rekordnih 4,52 milijarde evrov. Javnofinančni primanjkljaj se bo postopoma zniževal. Proračuna za leti 2022 in 2023 sta pripravljena na predvidenem nadaljevanju gospodarskega okrevanja.

Intervjuja: dr. Miha Pogačnik in Luka Simonič

S strokovnjakom za mednarodno pravo, pravo Evropske unije, reševanje mednarodnih sporov in do nedavnim vodjem vladne službe za zakonodajo prof. dr. Miho Pogačnikom smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Evropi. Od leta 2005 do 2016 je bil izredni profesor za mednarodno in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti, od leta 2005 do 2008 pa tudi njen dekan. Med letoma 2005 in 2009 je bil visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva. Funkcijo predsednika diplomatske komisije za mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško je opravljal med letoma 2001 in 2009. Pogovarjali pa smo se tudi z Luko Simoničem, predsednikom mariborske SDM in član IO SDM (Slovenske demokratske mladine) na državni ravni.

General Rudolf Maister in boji za slovenski Maribor

Rudolf Maister je bil prvi general v zgodovini našega naroda. Težko bi našli ustreznejšo osebnost za to zgodovinsko vlogo. Odlikoval se je po preudarnosti in pogumu, hkrati je imel občutek za pravilne odločitve v usodnih trenutkih. Rudolf Maister se je rodil v Kamniku na Kranjskem, 29. marca 1874. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, šesti razred končal v Ljubljani in nato vstopil v kadetsko šolo na Dunaju, iz katere je bil leta 1894 prerazporejen v domobranski pešpolk v Ljubljani, bil 1. novembra 1895 povišan v podporočnika in nato služboval še v Celovcu, Przemyslu, Celju in Mariboru.

O pisateljevem pogledu na svet in njegovih sporočilih

Slovenski pisatelj Boris Pahor še vedno sledi svojemu poslanstvu pričevalca 20. stoletja. Kot edini še živeči očividec požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920 je lani po 100 letih dočakal njegovo simbolično vrnitev slovenski narodni manjšini v Italiji. Ob tej obletnici sta mu predsednika obeh držav, Slovenije in Italije, v Trstu izročila najvišji državni odlikovanji. Ob visokem, nevsakdanjem Pahorjevem jubileju – 108-letnici (rodil se je 26. avgusta 1913) se mi je zdelo primerno nekoliko osvetliti pisateljev lik in preroškost ter aktualnost njegovih sporočil, pri čemer bom preskočil njegov curriculum vitae, njegova literarna dela in skoraj nepregledno število priznanj, ki jih je prejel.

Zadovoljstvo ljudi v 30 let stari Sloveniji

Konec junija, ob tridesetletnici naše države, sta dva slovenska dnevnika objavila rezultate obširne ankete slovenskega prebivalstva. Anketirancem je bilo postavljenih več vprašanj o naši politiki in politikih. Poleg tega so jih tudi vprašali o zadovoljstvu v naši samostojni državi. Dnevnik V je zapisal: »Delež tistih, ki sodijo, da je država po 30 letih samostojnosti uresničila njihova pričakovanja, je še naprej skromen. Več kakor 50 odstotkov vprašanih je zelo nezadovoljnih ali nezadovoljnih s stanjem demokracije.«

O slovenski zgodovini; pojav političnih strank

Ob nastanku političnih strank na slovenskem velja izpostaviti, da so te rezultat slovenskega političnega razvoja, seveda znotraj političnega in civilizacijskega kroga monarhije, toda niso podaljški ali podružnice kakšnih neslovenskih  političnih subjektov. Z omenjanjem avtorjev znanstvenih monografij smo že našteli poglavitne klerikalne politike. Oznaka je za koga žaljiva, saj se je uradno stranka imenovala najprej, to je leta 1892 Katoliška narodna stranka, od 1905 Slovenska ljudska stranka, od 1909 pa Vseslovenska ljudska stranka.

Zgodovina se ponavlja, Poljska znova brani Evropo

Migrantska invazija na Poljsko je dosegla nove razsežnosti. Migranti napadli mejni prehod, Poljaki branili mejo z vodnim topom. Nemški levičarski politiki napadli Poljsko. Trdijo, da Poljska krši ženevsko konvencijo o beguncih. Leta 1683 je poljski kralj Jan III. Sobieski s svojo vojsko v bitki pred Dunajem porazil mogočno otomansko silo, preprečil nadaljni vdor Turkov v notranjost naše celine in tako obranil Evropo pred tujimi zavojevalci. Leta 2021 se Poljska na svojih mejah zoperstavlja novi invaziji, ki jo danes sicer imenujemo migrantska kriza, in znova brani Evropo pred vdorom tujih hord.

 

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

Nova Demokracija

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine