14.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 7 oktobra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Zaradi novih elektro-omrežnin ter GEN-ovih igric s TEŠ lahko bankrotirate!; Udbo-kariera Marta Kos vse bolj zanimiva za tuje medije; Kaj glede EU-gospodarstva napoveduje Draghi; intervju: dr. Rafael Mihalič

Piše: G. B.

V novi številki revije Demokracija objavljamo povzetek dokumenta SDH, ki kaže, da smo sredi t. i. medijske šokterapije. Izločitev termodivizije iz HSE ni krizna rešitev, kot nam jo želijo predstaviti vladajoči, temveč del dolgoročne strategije energetskega lobija. Ki bo prav tako sprožil tudi huda zvišanja cen električne energije od prvega oktobra naprej. Opozarjamo, da o sramotni udbovski preteklosti kandidatke za evropsko komisarko Marte Kos, po novem pišejo tudi tuji mediji. Objavljamo veliki intervju s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki je kritičen do t. i. emisijskih kuponov, ki dušijo Termoelektrarno Šoštanj in evropsko industrijo! Z Demokracijo boste vedeli več!

V začetku septembra je v javnosti odjeknilo, da Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) grozi stečaj. Resorni minister Bojan Kumer je nastopil pred slovensko javnostjo kot rešitelj. Napovedal je interventni zakon, ki bo sprejet najkasneje v novembru. Poleg tega pa se pripravlja poseben zakon, ki bo izločil celotno termodivizijo iz HSE. A dokument SDH, ki smo ga prejeli v uredništvu, kaže, da smo sredi t. i. medijske šokterapije. Izločitev termodivizije iz HSE ni krizna rešitev, kot nam jo želijo predstaviti, temveč del dolgoročne strategije energetskega lobija. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je bil vreden 1,4 milijarde evrov, obratovati pa je začel pred slabimi desetimi leti. Pripravljamo se na referendum o drugem bloku jedrske elektrarne (JEK 2), v javnosti pa je odjeknila možnost stečaja družbe TEŠ. Dokument, ki smo ga pridobili, pa kaže, da gre za načrte vlade Roberta Goloba, ki vodijo k privatizaciji trgovskega dela elektroenergetike.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V tedniku Demokracija še preberite:

Bo nekdanji informatorki SDV uspel veliki met?

Marta Kos je v svoji karieri med drugim delala kot novinarka v Nemčiji, delala je na Gospodarski zbornici Slovenije, bila tiskovna predstavnica vlade in nazadnje veleposlanica v Nemčiji in nato v Švici; tam je po obtožbah o »neprimernem vodenju« odstopila. V nadaljevanju Kleine Zeitung omenja tudi odstop od njene predsedniške kandidature v letu 2022, kar jih preseneča, seveda pa ne morejo mimo dejstva, da je 59-letna kandidatka domnevno delala za tajno službo nekdanje Jugoslavije, Udbo, zaradi česar je evropska poslanka Romana Tomc (SDS) Kosovo ostro kritizirala in jo označila za »popolnoma nesprejemljivo«. »To je eksplozivno, saj Tomčeva ni le vodja slovenske delegacije v EPP v Evropskem parlamentu, ampak tudi podpredsednica Evropske ljudske stranke,« so zapisali pri omenjenem avstrijskem časniku in dodali, da bi zavrnitev kandidature Marte Kos nasprotovala željam Ursule von der Leyen, članice iste strankarske družine, kot je Tomčeva. Kosova je obtožbe zavrnila v izjavi za Euronews. Obtožbe so se pojavile že med njeno predsedniško kandidaturo leta 2022, da bi jo diskreditirale: »Preden sem postala veleposlanica v Nemčiji in Švici, so me preverjale varnostne službe obeh držav. Soglasje sem prejela brez težav,« je dejala za omenjeni evropski medij. Omenila je tudi svoje javne funkcije in nagrade, saj je bila leta 2016 »ambasadorka leta« in prejela medaljo časti v Nemčiji. Kosova je še dodala: »Trditev, da sem bila nominirana le zato, ker sem ženska, je v nasprotju z mojo 35-letno kariero in mojo usposobljenostjo. To je laž in obrekovanje.«

Draghi: Inovacije, varnost in neodvisnost

Mario Draghi, nekdanji italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske centralne banke, je pripravil poročilo o konkurenčnosti Evropske unije, ki ga je naročila Evropska komisija. V poročilu poudarja potrebo po obsežnih naložbah in reformah, da bi Evropa ostala konkurenčna na globalni ravni. Draghi predlaga največje naložbe v Evropski uniji po drugi svetovni vojni, ocenjene na 750 do 800 milijard evrov letno, če želi ostati v tekmi s Kitajsko in ZDA. To je med 4,4 in 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda EU v letu 2023. Znesek je več kot dvakrat večji, kot je bilo za Evropo namenjeno v okviru Marshallovega plana po koncu druge svetovne vojne. Takrat je bilo za povojno obnovo Evrope v štirih letih namenjenih 13 milijard dolarjev, kar danes ustreza 150 milijardam dolarjev, pa so spomnili na portalu Politico. Poročilo izpostavlja nujnost dviga produktivnosti, izboljšanja industrije, politike in hitrejšega ukrepanja. V poročilu je predstavljena temeljita analiza stanja evropskega gospodarstva in okoli 170 ukrepov, ki bodo EU vrnili na vrh globalne tehnološke panoge. Predsednica Evropske komisije (EK)  Ursula von der Leyen si je namreč prihodnost evropske konkurenčnosti zadala za prednostno nalogo in se zavezala, da bo dodatno zmanjšala upravno breme in okrepila enotni trg. Zato je za pripravo poročila pooblastila Draghija.

Intervjuja: dr. Rafael Mihalič in dr. Boštjan Kaluža

»Če pustimo ob strani nesmiselnost početja in kolektivni evropski industrijski samomor, gre pri evropski zgodbi za zvrhano mero hipokrizije. Evropa se je, kot vemo, odločila, da se deindustrializira na področju energetsko intenzivnih industrij, njene izdelke pa še vedno uporablja. Torej je to industrijo, ki je bila najbolj ekološko sprejemljiva, kar je tehnično in ekonomsko sploh mogoče, zaradi nemogočih zahtev politike preselila v druge države, kot so npr. Kitajska, Indija, Vietnam …. Nekje sem prebral, pa ne držite me za besedo glede natančnosti številke, da je za isti proizvod v omenjenih državah zaradi poceni tehnologije štirikrat več izpustov, kakor jih je bilo pred selitvijo iz EU,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim povedal dr. Rafael Mihalič, univerzitetni profesor elektrotehnike.

Za Demokraciji je v intervjuju spregovoril tudi strokovnjak za umetno inteligenco dr. Boštjan Kaluža. Kot pravi, je umetna inteligenca z nami že dolgo. »Se je pa v zadnjih dveh letih zgodila bistvena sprememba: zdaj odgovarja v jeziku, ki ga ljudje govorimo in razumemo.«

Slovensko šolstvo gre po poti našega javnega zdravstva

Mesec dni pred začetkom tega šolskega leta je zakrožila zaskrbljiva vest, da nam v šolskem sistemu primanjkuje kar štiri tisoč učiteljev. Še posebej na osnovnih šolah manjkajo učitelji naravoslovnih smeri, na srednjih pa učitelji, ki poučujejo strokovne predmete. Da smo priča kadrovskim težavam, se lahko med drugim tudi zahvalimo devetletki in uvedbi vrste izbirnih predmetov. Poleg tega pa informatik bolje zasluži, če se zaposli v IT-podjetju kot pa v šoli. Nedvomno ni zanemarljiv niti podatek OECD, da so slovenski učitelji eni najstarejših na evropski celini. Kot so za N1 pojasnili v SVIZ, je več kot tretjina slovenskih učiteljev starih več kot 50 let. 12 odstotkov učiteljev mlajših od 30 let smo imeli leta 2005, desetletje pozneje pa je bilo takih učiteljev le 4 odstotke. Čeprav je situacija še slabša, pa konkretnejših številk ni mogoče navesti, ker te niso na voljo.  Ker se v prihodnjih petih letih pričakuje, da bo šlo v pokoj približno osem odstotkov učiteljev v osnovnih šolah in 14 odstotkov učiteljev v srednjih šolah, v prihodnjih desetih letih pa 30 odstotkov učiteljev, ki so zaposleni v srednjih šolah, je kristalno jasno, da bodo na strani odločevalcev nujno potrebni konkretni premiki, da se stanje na področju kadrovske problematike končno izboljša.

Boj proti podnebnim spremembam povzroča revščino

Največji sovražnik človeštva v tem trenutku niso podnebne spremembe, pač pa revščina. Politike, ki so usmerjene v zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, so zgrešene, ker zmanjšujejo blaginjo, kar pomeni, da dolgoročno povečujejo revščino in posledično onesnaževanje. Potrebujemo politike boja proti revščini doma in v svetu, ne pa politik t. i. zelenega prehoda. O tem, da so podnebne spremembe stalnica in kot take nič posebnega, smo v Demokraciji že večkrat pisali. Prav tako smo večkrat pojasnili, da se podnebne spremembe dogajajo neodvisno od človeka. Človek ima tako kot vsako živo bitje na tem planetu določen vpliv na dogajanje v povezavi s planetom, toda ta vpliv – četudi akumuliramo vplive in dejavnosti vseh ljudi tega sveta – je minimalen in sumarno nepomemben. Z drugimi besedami, podnebje bi se spreminjalo približno enako ne glede na to, kaj človeštvo počne. Edini učinek, ki bi ga ljudje lahko udejanjili v povezavi s podnebnim dogajanjem na planetu, pa bi bil, če bi aktivirali vse atomsko orožje, ki je na voljo. V tem primeru bi res prišlo do usodnih antropogenih sprememb v evoluciji planeta, a tudi te bi se v nekaj stoletjih ali tisočletjih sanirale in razlika na planetu Zemlja čez sto tisoč ali milijon let bi bila tudi v tem primeru nepomembna, skorajda kot da se ni nič zgodilo. Le ljudi ne bi bilo več. Edini vpliv, ki ga človek dejansko ima, je zelo podoben vplivu, ki ga imajo posamezne rastlinske ali živalske vrste: z neprimernim ravnanjem lahko ljudje poskrbimo, da uničimo sami sebe. In s tem bi se moralo človeštvo ukvarjati, ne pa s tem, kako bomo »reševali planet«, saj planet ne potrebuje rešitve.

Kafkovski proces Trenta postaja vse bolj absurden

Zgodba o Trenti seveda odpira nekatera vprašanja tudi pri podobnih ali celo škandaloznih oškodovanjih, ki so se dogajala v preteklosti, npr. v zvezi s posestvom Bužekijan (ki je nato zamenjalo ime) v slovenski Istri. Kot je znano, je bil nekdanji lastnik tega posestva razvpiti odvetnik Miro Senica skupaj z nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak. Obtožen je bil zlorabe položaja in pranja denarja, saj je Vegrad nakazal 1,3 milijona evrov kmetiji Bužekijan v sklopu nakupa delnic Delamarisa, postopek je prav tako vodilo Specializirano državno tožilstvo, sojenje pa je potekalo na celjskem okrožnem sodišču. Direktorica posestva Blanka Muster naj bi bila leta 2007 ta denar dobila kot plačilo za svetovanje pri nakupu delnic Delamarisa v višini 13 milijonov evrov, denar pa naj bi bil v resnici končal pri Senici. Od soobtožencev – med njimi sta bila še Musterjeva in tajnica Olga Zaviršek – je krivdo najprej priznala samo Tovšakova, kasneje pa to preklicala.

V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Nina Žoher, Anita Gužvič, Mitja Iršič, Žiga Korsika, Gašper Blažič, Štefan Šumah, Keith Miles, Franci Kindlhofer in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine