-5.6 C
Ljubljana
sreda, 31 decembra, 2025

V novi številki Demokracije preberite: Za osvobojeno Slovenijo v letu 2026! Takole vladajoči “futrajo” medije z našim denarjem; Vse več razkritih Jankovićevih barabij; Intervju: France Cukjati in Karel Zelenko

Piše: G. B. 

V novi Demokraciji objavljamo analizo razmer ob koncu 2025 in kakšni trendi se obetajo v letu 2026, še zlasti v luči volitev, ki bodo 22. marca, ter v pričakovanju zamenjave oblasti. Razkrivano nove primere Jankovićevih rabot ter tudi kako je koalicija rešila ministra Luko Mesca ob interpelaciji. Objavljamo dva zanimiva intervjuja: s Francetom Cukjatijem, nekdanjim poslancem, predsednikom DZ in kasneje nekaj let predsednikom Zbora za republiko, ter stoletnikom, umetnikom Karlom Zelenkom. Objavljamo tudi, kako vladajoča koalicija z davkoplačevalskim denarjem podkupuje dominantne medije, da bi obdržala oblast tudi po volitvah.

Do parlamentarnih volitev je še manj kot tri mesece, saj je predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisala državnozborske volitve za 22. marec 2026.  Jasno je, da se sedanja vladajoča koalicija nikakor ni sprijaznila s tem, da bo morala oditi. Še več: naredila bo vse, da oblast ostane v rokah levice. Jasno je tudi, da ne bo dovolj samo spoditi z oblasti Roberta Goloba in njegove ekipe, pač pa tudi odrezati lovke njegovih botrov, to pa je predvsem Zoran Janković. Populistične poteze z božičnicami pa po drugi strani močno otežujejo nastop alternative. Zato se postavlja vprašanje, ali bo v naslednjih dveh mesecih in pol prišlo do podobnega civilnodružbenega odpora kot v primeru referenduma o pomoči pri samomoru.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V tedniku Demokracija še preberite:

Svoje medije zasipajo z našim davkoplačevalskim denarjem

Vlada namreč o tem, da bi si s finančnimi darili zagotovila trdno javno podporo medijev, dejansko razpravlja že ves mandat. A ker je bila v svoji darežljivosti prepočasna, je sedaj svoje naredila bližina volitev. Devet milijonov davkoplačevalskih evrov naj bi vlada namenila za iskanje novih sodelavcev in za digitalizacijo. Pa je res tako? Nekateri medijski imperiji, kot je denimo Večer, so v zadnjem času odslovili kar nekaj novinarjev – sedaj pa naj bi ti isti mediji zaposlovali nove sodelavce? Jasno je torej, da je pravi namen teh daril nekje drugje, zelo verjetno v nagrajevanju za »zvestobo« in dodatni stimulaciji pred volitvami. Ali kot je dejal premier Golob na bratenju z Zoranom Jankovićem sredi decembra na zabavi ljubljanskega holdinga: »Tisti drugi« vam bo božičnico vzel. Torej: zastraševanje po metodi korenčka in palice. V normalni svobodni družbi bi mediji preživeli predvsem z enakopravnim delovanjem na trgu. Pri tem je ključno, da imajo vladi naklonjeni mediji odprte vse oglaševalske poti za tovrstno preživetje, medtem ko se opozicijsko usmerjenim medijem to odreka in onemogoča.

Škodljivi levičarski minister Mesec preživel interpelacijo

Za razrešitev Luke Mesca je po koncu razprave glasovalo 29 poslancev, proti jih je bilo 44, preostalih 13 pa v dvorani ni bilo ali vsaj navzočnosti v času glasovanja niso prijavili. Mesec je tako ostal na položaju, kar je bilo pričakovano zaradi koalicijske večine. Podprli so ga v strankah Svoboda, SD in Levica z izdatno podporo provladnih medijev. Kot zanimivost povejmo, da je MMC (portal RTV Slovenija) na spletni strani že precej pred glasovanjem objavil pompozen naslov, da je Mesec prestal interpelacijo. Vse je bilo torej zračunano vnaprej. To je bila že 14. interpelacija v mandatu vlade Roberta Goloba, ob takšnem glasovalnem valjarju (pričakovano) nobena doslej ni uspela, je pa vsaka posebej prinesla nova razkritja. Koalicija je interpelacijo uradno označila za politično motivirano in brez konkretnih argumentov, v opozicijskih SDS in NSi pa so vztrajali pri očitkih o odgovornosti ministra kot vladnega koordinatorja za romska vprašanja.

Nova razkritja, ki bremenijo Jankovića in njegovo druščino

Pri tem je izpostavljenih več ključnih primerov. Eden od teh je kompleks Bellevue Living v Šiški, katerega investitor je Jascha Popović. Po ugotovitvah tožilstva naj bi bil slednji po izdaji uporabnega dovoljenja septembra 2023 organiziral in plačal zahvalne večerje ter več uslug. V nadaljevanju so izpostavili še nekaj drugih nepremičninskih projektov. Med povezane osebe je tožilstvo uvrstilo tudi županova sinova Damijana in Jureta Jankovića ter sorodnika Jana Beca. Slednji naj bi veljal za domnevnega finančnega »varuha« družine Janković po propadu podjetja Electa. Nadalje so kot povezane osebe navedli Bojana Babiča, nekatere sodnike, tožilce in politike iz vrst stranke Gibanje Svoboda. Pri tem je bil omenjen tudi minister za javno upravo Franc Props. Poudarili so, da družina Janković živi luksuzno kljub osebnim stečajem in prisilnim poravnavam, premoženje pa je prešlo na podjetja, povezana z Janom Becom.

Knjižna uspešnica Utišani opozarja, da nadzor nad besedami prinese nadzor nad mislimi

Nedavno je v prostorih Društva za vrednote slovenske osamosvojitve in Muzeja VSO v središču Ljubljane potekala predstavitev knjige Utišani: nadzor nad besedami prinese nadzor nad mislimi ameriškega avtorja Michaela Knowlesa. Knjigo je prevedla in izdala založba Nova obzorja, o njej pa sta govorila televizijski voditelj in direktor Novih obzorij Boris Tomašič ter prvak SDS Janez Janša, ki je h knjigi prispeval tudi predgovor. V pogovoru, ki ga je vodil Tomašič, je beseda tekla predvsem o tem, kako so levičarji ugrabili nekatere besede, spreminjali izrazje prek kulturne vojne in sprevračali resnico. Janez Janša je na kratko opisal glavne koncepte levičarjev, kot sta represivna toleranca in politična korektnost, ki jih uporabljajo za utišanje drugačnih mnenj. Ker je šlo ravno za božičen čas, sta se dotaknila tudi vojne proti božiču. Janša je izpostavil zaničevalen odnos zdajšnje oblasti do božiča, saj je slednja sklicala sejo na sveti večer, 24. decembra. »Celo v Velenju, ki ni ravno krščansko mesto, so v šolah dali otrokom prosto, medtem ko oblast sklicuje za ta dan sejo,« je ob tem pripomnil.

Intervjuja: France Cukjati in Karel Zelenko

“Posamezne vladne akcije – kot na primer afera Kavčič v Novem mestu – pa nakazujejo čudno agendo: najprej prepovedati popoldansko delo zdravnikov, potem onemogočiti vsako zdravstveno dejavnost zunaj državnih ustanov, nato pa tudi na zdravstvenem področju privatizirati državo. Koncesije bodo ugašale, novih pa ne bodo podeljevali. Totalitarna politika potrebuje za »čiščenje« samo še en mandat, da dobimo izključno samo državno izvajanje zdravstvene dejavnosti,” meni upokojeni zdravnik in nekdanji poslanec France Cukjati, sicer tudi publicist in teolog.

“Prevzeta je bila sovjetska doktrina o socialističnem realizmu. Vsebina naj bi bila internacionalna, oblika pa nacionalna. Sam sem nastopil proti temu, saj sem menil, da je to navaden idealizem. V Moderni galeriji so takrat priredili rusko razstavo tega umetniškega sloga, ki pa je bila zelo zanič. Slike so upodabljale razne kongrese in voditelje. V okviru študentske organizacije sem imel predavanje proti tej razstavi. Dejal sem, da je razstava tako slaba, da kvečjemu škodi političnim namenom, ki so se skrivali za njo,” pa je v intervjuju za Demokracijo povedal umetnik Karel Zelenko, ki je v letu 2026 dopolnil sto let.

Milan Gregorič: Je mogoč mir v »Sveti deželi«, kjer naj bi se dogajal genocid?

Doslej še nisem zasledil, da bi katerokoli mednarodno sodišče kljub obstoječim predlogom obsodilo Izrael za  genocid. In, končno, žrtve v Gazi šteje Hamas, ki ima v rokah vso oblast, saj je prepovedal vse stranke, vključno s palestinskim Fatahom, in ima tako monopol pri obveščanju javnosti. Še več, ob zverinskem napadu na Izrael se je Hamas dobro zavedal ter morda tudi kar načrtovano in zavestno izzval Izraelovo silovito reakcijo v pričakovanju, da bo obrnila javno mnenje proti Izraelu. Kajti za Gazo kot enim najbolj gosto naseljenim območjem na svetu, bi hud izraelski povračilni udarec pomenil neizogibne velike civilne žrtve, kar se je tudi zgodilo, saj živi na ozemlju (363 km 2), primerljivim s kako večjo slovensko občino, več kot 2 milijona ljudi.

V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Andrej Umek, Matevž Tomšič, Borut Korun, Stane Granda, Igor Kovač in Gašper Blažič. 

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine