Piše: Gašper Blažič
V torek, 16. maja, je vlada v poznih večernih urah na dopisni seji v skladu z napovedmi koalicijske SD ukinila spominski dan na žrtve komunističnega režima, ki ga je prejšnja vlada uvedla lani 12. maja, kar pomeni, da smo ga formalno zaznamovali le enkrat, in sicer lani. Letos ga je Golobova vlada tako rekoč na predvečer barbarsko izbrisala.
Seveda ta poteza ni bila nepričakovana, saj jo je SD, pravna naslednica slovenske komunistične partije, že napovedala. Predsednica te stranke, zunanja ministrica Tanja Fajon, pa je skupaj z vladno in strankarsko kolegico Dominiko Švarc Pipan v Ljubljani le dva dni prej odprla mednarodno konferenco o genocidu, s čimer je poteza vlade dobila še dodatno škandalozno razsežnost, ki jo je vlada začinila tudi z nedavnim vračanjem kipa diktatorja Josipa Broza Tita nazaj na Brdo pri Kranju, že nekaj mesecev pred tem pa tudi s posebej slovesnim pokopom komunističnega funkcionarja Janeza Zemljariča. Nedavno pa tudi z govorom ministrice za kulturo Aste Vrečko na Čebinah, ministrice, ki je poskrbela za likvidacijo Muzeja slovenske osamosvojitve in povsem brez sramu nastopila tudi pri dokončni partijski rekonkvisti na RTV Slovenija.
Zaskrbljen tudi Borut Pahor
Ob tem ni odveč omeniti, da je prav v času, ko je bila odločitev sprejeta, v središču Ljubljane potekala komemoracija z naslovom »Ker smo ljudje«, ki so jo skupaj pripravile nekatere civilnodružbene organizacije (Vseposvojitev, Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo). Zato je odločitev vlade še toliko bolj odmevala. Odzivi so bili razumljivo ogorčeni, podrobneje smo jih predstavili že na naši spletni strani demokracija.si, zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali. Vseeno pa velja spomniti, da je to dejanje vlade obsodil tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor. V svojem zapisu je sicer ponovil argumentacijo sedanje vlade, češ da je vlada premierja Janeza Janše sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja sprejela 12. maja 2022, že po parlamentarnih volitvah torej, ko je opravljala tekoče posle, poleg tega se je za tak sklep odločila, ne da bi na primeren način oblikovala širšo javno podporo in razumevanje zanj.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
