Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o migrantski invaziji, ki ogroža tako Slovenijo kot Evropo. Nezakonitih prehodov slovenske državne meje je skoraj 3-krat več kot v istem obdobju lani. Golobova vlada pa to mirno dopušča. Opozarjamo na brutalno novinarsko čistko na RTV Slovenija, ki jo po nareku vladajočih izvajajo levi aktivisti. Pišemo o naraščajočem kaosu tako v zdravstvu, kot na slovenskih avtocestah. Objavljamo zanimive kolumne in intervju z ekonomistom dr. Vitom Bobkom, ki pravi, da gre vladna ekonomska politika v napačno smer.
»Vladi RS svetujemo, da situacije ne podcenjuje več, temveč se loti dela, za katerega je postavljena in plačana,« je Roberta Goloba in ministre glede letošnjih rekordnih ilegalnih migracij javno opozoril vodja opozicije in predsednik SDS Janez Janša. Številke so v letošnjih prvih osmih mesecih zares skrb vzbujajoče, saj so slovenski policisti obravnavali 36.137 nezakonitih prehodov slovenske državne meje, kar je skoraj 3-krat več kot v istem obdobju lani. Samo avgusta so jih ujeli skoraj 10 tisoč, toda glavni val očitno šele prihaja in bo, kot običajno, dosegel vrhunec sredi jeseni. Že zdaj pa je jasno, da bo lanska številka krepko presežena, saj je že do konca avgusta v Slovenijo nedovoljeno vstopilo več tujcev kot v celem lanskem letu, ko so jih našteli 32.024.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Golobovo finančno napihovanje škode po poplavah! Kdaj bo izginila razlika?
Iz bilanc Banke Slovenije je razvidno, da ima država v obliki vpoglednih vlog 5,6 milijarde evrov depozitov, še dve milijardi evrov je v obliki kratkoročnih depozitov. Skupno 7,6 milijarde evrov. Zdaj nas še dodatno ožemajo. Za koga? V noči na 5. avgust je večji del Slovenije zajelo neurje, sledili so poplave in plazovi. Predsednik vlade se je nejevoljen vrnil z dopusta v Grčiji in 5. avgusta napovedal: »Nikomur ne koristi pomoč čez tedne ali mesece. Pomoč bo zagotovljena takoj.« Golob pa je prejšnji teden, 18. oktobra, v državnem zboru v okviru poslanskih vprašanj napovedal, da v naslednjih tednih iz proračuna pričakuje 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem gospodarstvu in občinam. Gre za škandalozne izjave. Od 5. avgusta do »naslednjih tednov« bo minilo več mesecev, preden bodo prizadeti na poplavnih območjih prejeli pomoč.
Intervjuja: dr. Vito Bobek in Martin Alejandro Marolt
S prof. dr. Vitom Bobkom smo se pogovarjali o usihajoči gospodarski rasti tako doma kot v tujini, zgrešeni energetski politiki, o ukrepih, ali so pravilni, o visoki zadolženosti držav, zunanji in migracijski politiki pa tudi o medijih in njihovem poročanju. »Ko govorimo o proračunskem trošenju, ki ga enormno povečujemo, to pomeni, da moramo povečevati tudi proračunske prilive. Večino teh tvorijo davki. Tu je slika zelo neugodna zato, ker Slovenija sodi med države z visokimi davčnimi obremenitvami. Zlasti če pogledamo davčne stopnje na individualni dohodek. Leta 2019 je bila Slovenija prva v Evropi z 61,1-odstotno stopnjo obdavčitve. Švedska je bila druga in je imela 60,2-odstotno stopnjo,« je med drugim povedal. Za tednik Demokracija pa je spregovoril tudi mladi argentinski Slovenec, pevec Martin Alejandro Marolt. »Zelo žalostno je bilo tudi to, da oče moje stare mame, moj pradedek, ni prišel z njimi v Argentino, ker so ga, ko je družina še bila v Sloveniji, odpeljali. Si predstavljate? Imate pet, šest let in ti odpeljejo očeta?« je med drugim dejal.
Čistka novinarjev TV Slovenije, kakršne še ni bilo
V živo smo lahko prejšnji teden spremljali politično čiščenje novinarjev, ki so ga s preglasovanjem odločitve petih ustavnih sodnikov konec maja dovolili štirje ustavni sodniki: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Novi šef uprave RTVS Zvezdan Martič in začasni direktor televizije Andraž Pöschl, ki so ga nastavili kar brez razpisa, da bi čim prej prisilili k odstopu odgovorno uradnico Jadranko Rebernik, so izvedli politično čistko novinarjev v uredništvu televizije, kakršne v zgodovini naše države še ni bilo. Niti v času komunizma ne. Robert Golob je učinkovit vladar, ko gre za podrejanje državnih podsistemov in medijev svoji stranki in vladajoči koaliciji.
Vladna amnestija za levičarske protestnike
»Vračanje glob vsem, ki so s kršenjem zdravstvenih #covid19 omejitev ogrožali (in jemali) zdravje in življenja starejših in drugih ranljivih skupin, je zavržno dejanje koalicije aktualne @vladaRS. In močno nespametno. Kot da si v usta zatlačiš ribje kosti in jih v jezi pogoltneš.« To je zapis predsednika SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X (nekdanjemu Twitterju) glede tako imenovanega zakona o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov. Državni zbor je namreč prejšnjo sredo z 49 glasovi za in 20 proti omenjeni zakon sprejel. Proti zakonu so glasovali v opozicijskih SDS in NSi, saj so menili, da bo povzročil nove krivice. Branko Grims (SDS) je že na prvi obravnavi opozoril, da so se med epidemijo ukrepi večinoma usklajevali na ravni EU in so bili na primer v Italiji še bistveno ostrejši. V Sloveniji pa so po njegovih besedah namerno hujskali ljudi, pri čemer je vladajočim očital, da so na oblast prišli z netenjem nestrpnosti in tudi nasilništva. Politični analitik Mitja Iršič je pred časom na takrat še Twitterju zapisal: »Je še kje v EU ali celo svetu kak primer, ko so namerni kršitelji koronskih ukrepov, ki so povzročili smrt marsikaterega starejšega, prejeli globalno amnestijo svojih psihopatskih obnašanj?« Iršič je dodal, da so bili »ukrepi po vsem svetu praktično enaki. A le v Sloveniji smo oprostili razgrajačem, ki so jih zavestno kršili, in s tem podaljševali zdravstveno katastrofo. V posmeh vsem medicinskim sestram in zdravnikom v triažah, ki so delali tudi po 20 ur na dan. S tem smo jasno pokazali, da smo dežela brezvladja, kjer zmagujejo politični interesi nad pravom in tudi zdravim razumom. Le upamo lahko, da ne bo še kakšne pandemije, ker ukrepom ne bo sledil nihče več«.
Kaos in zastoji na slovenskih avtocestah
Na južni ljubljanski obvoznici je v ponedeljek, 11. septembra, okoli 15.30 silovito počilo: 56-letni voznik tovornjaka, državljan Slovaške, ki je vozil od predora Golovec proti Barju, je trčil v stoječo kolono pred seboj. Zaviral je zadnji hip, so ugotovili ljubljanski policisti, a to ni preprečilo hude prometne nesreče s smrtnimi žrtvami. Zaletel se je v renault clio, ki ga je vozila 55-letna slovenska državljanka, avtomobil pa je potisnilo v naslednji avtomobil, v katerem sta bila državljana Italije. Vse skupaj je nato potisnilo še naprej v naslednji tovornjak, ki ga je vozil državljan Slovenije, in nato še v počitniško prikolico, ki je bila priklopljena na avtomobil nemškega državljana. Kot strašljivo ultrahitro podiranje domin. Clio Slovenke se je zagozdil pod slovaški tovornjak, obe vozili je odbilo na prehitevalni pas, kjer sta se po približno 20 metrih ustavili in zagoreli. Voznica clia je umrla takoj, prav tako Italijana v avtomobilu pred njo. Povzročitelj nesreče je bil laže poškodovan in so ga po oskrbi v bolnišnici zaslišali ter nato izpustili. Tudi slovenski voznik tovornjaka je bil laže poškodovan; njegov tovornjak in vozilo s prikolico je v nesreči odbilo na desno, kjer sta se prevrnila.
Sporni zakon o zaščiti živali gre v ustavno presojo
Poslanci so na glasovanju 12. redne seje 20. septembra 2023 z 52 glasovi za in 17 glasovi proti sprejeli novelo zakona o zaščiti živali. Proti sprejetju zaradi slabih zakonskih rešitev so bili v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS), predlog pa so podprle vse koalicijske stranke. Podprle so ga kljub skupnemu pozivu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije poslancem k vnovičnemu premisleku glede ustreznosti novele. Tako stroka kot zakonodajnopravna služba Državnega zbora RS naj bi bili ugotovili številne pomanjkljivosti in tudi neustavnosti. Za kmetijske organizacije so sporne točke zakonodaje: določila glede privezovanja psov, videonadzora klavnic, uveljavitve prehodnih hlevov in posebne enote uradnih veterinarjev.
V novi številki Demokracije preberite številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Andreja Valič Zver, Andrej Aplenc, Janez Juhant in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
