Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o totalitarnem obnašanju treh vidnih poslank Gibanja Svoboda, ki so s svojimi agresivnimi, totalitarnimi in histeričnimi izpadi raven delovanja državnega zbora spravile na eno najnižjih točk po osamosvojitvi, če ne najnižjo. Objavljamo reportažo s protesta v Celju proti zlorabi sodstva v politične namene in kaj je ob tem povedal predsednik SDS Janez Janša. Objavljamo intervjuje z Milanom Zverom, Moniko Kirbiš Rojs in Giannijem Rijavcem. Z Demokracijo boste vedeli več!
V primeru parlamentarne preiskovalne komisije gre za preganjanje edinih resnih medijev v Sloveniji, ki ne delajo tako, kot bi bilo všeč vladajoči politiki. Komisija, ki jo je sprva vodila Mojca Šetinc Pašek, zdaj pa jo vodi Tamara Vonta, je po navedbah prve namenjena »nekemu političnemu šovu« in »obračunu s stranko SDS ter diskreditacijo prič«. Posledično komisija ni resna zadeva, ampak politični šov in deluje na nezakonito pridobljenih dokazih, kar pomeni, da je njeno delo nezakonito.
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi preiskovala sume nezakonitega financiranja strank, je prejšnji teden zaslišala nekdanjega urednika tednika Demokracija in nekdanjega direktorja družbe Nova obzorja Jožeta Biščaka. Naslednji dan so zaslišali tudi Borisa Tomašiča, solastnika in direktorja medija Nova24TV. Po navedbah predsednice komisije, poslanke Tamare Vonta (Gibanje Svoboda), naj bi zaslišali tudi Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za notranje zadeve, vendar je slednji na družbenih omrežjih zapisal, da vabila ni prejel. Če bi ga poslali po pošti, bi ga dobil, tako pa ga ni.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Janša: »Hočemo Slovenijo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu«
Ali se je globoka država odločila, da sodbo, ki so jo v zadevi Trenta nameravali razglasiti že decembra, prestavijo v pozno pomlad? Očitno je namreč, da bo sojenje Trenta v naslednjih tednih in mesecih namenjeno nadaljnjemu »friziranju« javnega mnenja, pri čemer Gibanje Svoboda vse bolj stopnjuje pritisk na opozicijo. Tudi prek gestapovskih zasliševanj na sejah »golobistične« preiskovalne komisije. V četrtek, 12. decembra, se je na celjskem sodišču odvijala ena znanih epizod maratonskega sojenja v zadevi Trenta. Pri tem je predsednica senata Cvetka Posilovič ob koncu obravnave tistega dne razpisala nove obravnave za leto 2025. S precejšnjo težavo, saj so odvetniki (Franci Matoz, Gorazd Fišer in Martina Žaucer Hrovatin) in tožilci (Boštjan Valenčič in Luka Moljk) v prvih mesecih naslednjega koledarskega leta očitno precej zasedeni. Zadnja obravnava v zadevi Trenta bo sicer še tik pred božičem (19. decembra) zaradi pričanja izvedenca Franca Nahtigala, a naslednje obravnave bodo 17. januarja, 10. februarja in 10. marca. To morda pomeni, da globoka država ne računa na predčasne volitve pred letošnjim poletjem.
Intervjuja: dr. Monika Kirbiš Rojs in dr. Milan Zver
»Delo Državnega sveta RS temelji na zagotavljanju, da so slišane vse interesne skupine, posamezni svetniki in vsi, ki se obrnejo na nas. Naš cilj je pripomoči k oblikovanju učinkovitejših in bolj smiselnih zakonodajnih rešitev. Čeprav lahko predlagamo zakonodajne spremembe, nismo tisti, ki o njih odločamo,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnila sekretarka Državnega sveta RS dr. Monika Kirbiš Rojs. Kot pravi, ne morejo biti zadovoljni z vplivom DS: »Omejitve našega delovanja, zlasti pri odložilnih vetih, pogosto delujejo v škodo državljank in državljanov.«
Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je spregovoril o aktualnem dogajanju v Bruslju, tudi v zvezi s t. i. zelenim prehodom ter zavezami, da bodo v roku desetih let prepovedali prodajo avtomobilov s pogonom na fosilna goriva. »Kljub sprejetim zavezam in kljub temu, da je nova komisija naklonjena že sprejetim dogovorom, vam zagotavljam, da se to ne bo uveljavilo. Ljudje so besni. V Amsterdamu, kjer imam znance, družina že sedaj parkira zunaj mesta, ker nima ustreznega, beri novega, avtomobila. Če ne bo teh stvari spremenila sedanja komisija, jih bo zagotovo prihodnja,« je dejal.
Nova pretresljiva pričanja o ukradenih otrocih
Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih po doslej zbrani dokumentaciji in zaslišanju prič ugotavlja pomanjkljivosti oz. nepopolnosti v zabeleženih podatkih bolnišnic in statističnega urada. Do poletja prihodnje leto bi lahko sledilo vmesno poročilo. Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je do prejšnje srede pred začetkom nadaljevanja zaslišanja novih prič zasedala na skupno devetih sejah. V komisiji sodelujejo poslanci SDS, NSi in SD, ki so zaslišali skupno 16 prič, od tega štiri na zaprtih sejah, je na sredini novinarski konferenci pred zaslišanjem novih šestih prič dosedanje delo komisije strnila njena predsednica Alenka Jeraj (SDS). Med zaslišanimi pričami je bila doslej večina mam domnevno ukradenih otrok, člani pa so zaslišali tudi socialno delavko, ki je vodila postopek posvojitve, in moškega, za katerega so mami domnevno rekli, da je umrl.
Nepremičninski davek ali davek na celotno premoženje?
Vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka, ki naj bi začel veljati predvidoma v letu 2025. Novi davek naj bi nadomestil obstoječe dajatve, kot so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), davek na premoženje in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Natančnih podatkov še ni, predsednik vlade Robert Golob pa je napovedal obdavčitev celotnega premoženja. Obstaja torej polno pasti. Javno navajajo, da je namen vlade vzpostaviti drugačen sistem obdavčitve nepremičnin, na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da bo vlada izhodišča za obremenitev nepremičnega premoženja pripravila do konca leta, zato podrobnosti za zdaj še ne morejo predstaviti. Golob je govoril, da bodo izhodišča pripravljena januarja 2025.
Leto 2024 v znamenju številnih zmag konservativnih političnih sil
V letu 2024 se je zvrstilo več pomembnih predsedniških in državnozborskih volitev, med drugim volitve v Evropski parlament in predsedniške volitve v ZDA. Vzpon konservativnih strank, ki jim raste podpora. Bodo volivci končno spregledali? Ob vladavini zblaznele liberalne prebujenske agende, kamor štejemo noro politiko uvažanja migrantov, uvajanje tiranije pod krinko varstva okolja in vsiljevanja transspolnosti ter drugih nenaravnih spolnih praks, ki je prevladovala tako v uradnem Bruslju kot v Washingtonu, so se začele na političnem prizorišču Zahoda stvari spreminjati. Evropejci in Američani imajo očitno dovolj prebujenstva, kar se je pokazalo tudi na različnih volitvah, kjer so konservativne sile požele več zmag ali pa se jim je korenito dvignila podpora. Hkrati se liberalni establišment z vso močjo trudi ostati na oblasti, pri čemer se velikokrat spreneveda ali preprosto ne upošteva volje volivcev. Ne glede na to nam dajejo volitve leta 2024 vedeti, da si volilno telo Evrope in ZDA želi resnih sprememb.
Sirci naj se čim prej vrnejo in pomagajo pri obnovi domovine
Presenetljivo pa so se na padec Asadovega režima odzvale vlade nekaterih evropskih držav. Vlade Nemčije, Avstrije, Švedske, Finske, Danske, Francije, Nizozemske in še nekatere druge (Slovenije seveda ni med njimi) so objavile, da bodo takoj nehale od migrantov iz Sirije sprejemati zahteve za azil, ter jih začele brisati s seznamov upravičencev za pomoč. Poleg tega so pozvali Sirce, naj se zdaj, ko je Asadov režim zrušen, vrnejo v domovino in pomagajo pri njeni obnovi. Morda bi lahko šli tudi korak dlje in se dogovorili z novim režimom v Siriji, da v zameno za evropsko pomoč pri obnovi zagrozi, da Sirci, ki se ne bi hoteli vrniti v domovino in sodelovati pri njeni obnovi, ne bodo nikoli več dobili dovoljenja za obisk Sirije niti kot turisti.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Petra Janša, Miran Černec, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič, Štefan Šumah in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
