23.1 C
Ljubljana
torek, 25 junija, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Spomin na žrtve komunističnega nasilja

Piše: Petra Janša

Pretekli teden je minil v znamenju spomina na žrtve komunističnega nasilja. Med drugim smo dobili šesto poročilo vladne komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč z naslovom 3450 umorjenih – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. »Odslej se res nihče ne more več delati nevednega, da teh žrtev in njihovih osebnih zgodb ni,« je ob predstavitvi poročila dejal predsednik komisije dr. Jože Dežman.

»14. februarja letos je bila na Odboru za peticije Evropskega parlamenta obravnavana peticija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Peticijo je odbor soglasno podprl. 15. aprila letos je bila v evropskem parlamentu odprta razstava »3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«, ki predstavlja opravljeno delo pri raziskavi prikritih morišč in grobišč, predstavlja pa tudi kulturni boj, ki v Republiki Sloveniji poteka med tistimi, ki zanikajo pravico žrtev komunizma do groba in spomina, in tistimi, ki iščejo resnico, izkopavajo posmrtne ostanke žrtev in jih pokopavajo. Pred nekaj dnevi so iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Odbora za peticije Evropskega parlamenta pozvali Golobovo vlado RS, naj ne ignorira žrtev komunizma. Tako nam mrtvi, ki jih je umorilo partizansko gibanje med vojno in komunistične oblasti po njej, omogočajo evropsko mediacijo, kar pomeni, ali imajo prav tisti, ki zanikajo temeljno človekovo pravico do groba in spomina, ali pa tisti, ki to pravico priznavajo in uresničujejo; ali imajo prav tisti, ki si prizadevajo za resnico in pravico o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ali imajo prav tisti, ki zanikajo zločine in ščitijo zločince. Ta evropska mediacija nam pove, da je treba obsojati in kaznovati totalitarne zločine, imeti tranzicijsko pravičnost in imeti pravico do groba in spomina,« je minuli petek ob (ukinjenem) narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja pred predvajanjem dokumentarnega filma »3450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico« na Nova24TV dejal njegov avtor dr. Jože Dežman.

Razstava o slovenskem Katinu

Dr. Dežman je pri tem spomnil, da je »prav pravica do groba in spomina temeljna človekova pravica«. »Republika Slovenija jo priznava vsem žrtvam druge svetovne vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije in državljanske vojne. Toda pravice mrtvih so odvisne od sposobnosti živih, da opravimo to, kar nam mrtvi naročajo. Umorjeni iz Sv. Barbare v Hudi jami so nas čakali več kot sedem let, da smo jih zmogli pokopati. Tudi posmrtni ostanki 3450 umorjenih v najhujšem bratomoru v slovenski zgodovini iz Jame pod Macesnovo gorico nas čakajo, da dobijo svoj mir in pokoj. Že skoraj dve leti nas čakajo. Tako pod Janševo kot pod Golobovo vlado je Republika Slovenija izplačala okoli 2 milijona evrov za raziskave v Jami pod Macesnovo gorico. Toda novostalinistični oblastniki na ministrstvu za kulturo so projekt o Jami pod Macesnovo gorico črtali iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine za leto 2024 kot vsebinsko in strokovno pomanjkljivega. Ampak ta cenzura ni uspela. Razstava »3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin« v slovenščini je bila odprta 10. aprila letos ob veliki udeležbi. Odprl jo je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Razstava v angleščini je bila v evropskem parlamentu v Bruslju odprta 15. aprila, ogledala pa sta si jo tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodja EPP Manfred Weber je še dejal dr. Dežman.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine