Piše: Vida Kocjan
Makroekonomski kazalniki potrjujejo, da je Slovenija na pragu začetka recesije, kar je pred kratkim v intervjuju za Demokracijo dejal prof. dr. Vito Bobek. Vladajoča koalicija pa še naprej ruši vse, kar je dobrega sprejela vlada Janeza Janše.
Eden zadnjih primerov je predlog za plačilo vrtca za drugega otroka. Hkrati še nadalje veselo zapravljajo davkoplačevalski denar za sebi naklonjene nevladne organizacije, ki so jih lani aprila ponesle na »prestol voditeljstva«. Denar v potokih teče tudi za nezakonite migrante. Hkrati je vlada v državni zbor poslala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, a jih je Fiskalni svet raztrgal. Ministri Golobove vlade tudi lažejo. Pojdimo po vrsti.
Fiskalni svet raztrgal proračunske dokumente
Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki jih je sprejela vlada. Po napovedih naj bi državni zbor oba proračuna potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 20. novembra, pred tem pa že potekajo parlamentarni postopki. Vlada v letu 2024 načrtuje za 2,2 milijarde evrov višje odhodke od prihodkov, v letu 2025 pa dodatnih 1,3 milijarde evrov. V odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) je to 3,3 odstotka v letu 2024 in 1,8 odstotka BDP v letu 2025.
V Fiskalnem svetu ugotavljajo, da predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti. Takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi. Ob nujnih interventnih ukrepih dodatni fiskalni impulzi v razmerah dokaj visoke nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim pripomorejo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije. Izzivi sanacije posledic naravne nesreče dodatno potrjujejo nujnost proticikličnega delovanja fiskalne politike, ki bi v obdobju ugodnega gospodarskega cikla oblikovalo ustrezen manevrski prostor tudi za ukrepanje ob izrednih dogodkih. Proračunski dokumenti pa tudi tokrat ne naslavljajo pomembnih in naraščajočih dolgoročnih izzivov, ki zato predstavljajo vedno večje tveganje za javnofinančno vzdržnost.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
