Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o škandaloznih potezah ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki deluje v skladu z interesi ekstremistične Levice. Opozarjamo na namero vladajoče Golobove koalicije, ki želi v zakulisju izvesti privatizacijo slovenskega energetskega sektorja. Pišemo o Kučanovi predsedniški pokojnini in spornem vladnem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Opozarjamo na politično pristranost Evropske komisije. V reviji objavljamo tudi intervjuje z univerzitetnim prof. dr. Matejem Avbljem, poslancem SDS mag. Brankom Grimsom in predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom.
Nezakonito izplačilo nagrade Svetlani Makarovič in arbitraren predlog za izbris patriotskega Društva za promocijo tradicionalnih vrednot sta najbolj sveža primera v nizu škandaloznih ravnanj ministrice za kulturo Aste Vrečko. Čeprav žanje zgražanje, koalicijski partnerji gledajo stran in nič ne kaže, da bo to žensko kdo ustavil. Pa bi jo moral, in to čim prej.
Povezava Levice s perverzijami v Fotopubu, ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve (MSO), poklon ustanovitvi Komunistične partije na Čebinah, predlog za izbris domoljubnega društva in nezakonito izplačilo denarne nagrade Svetlani Makarovič so sami nekateri najbolj odmevni primeri neprimernega in nedostojnega ravnanja najbrž najslabše in ideološko najbolj obremenjene ministrice v zgodovini samostojne Slovenije. Asta Vrečko poslanstva kulturnega ministrstva ne vidi kot skrbi za kulturo (v ožjem in širšem smislu), kulturne dediščine, pluralnosti medijev ter ohranjanja slovenskega jezika in tradicije slovenstva, ampak kot orodje boja v kulturnih vojnah proti vsem, ki so svetovnega nazora desno od sredine. Skupaj s svojo stranko Levica – v kateri bo, kot kaže, nova šefica – je tipična predstavnica kulturnega marksizma, ki skuša uničiti tradicionalno družino, vsiliti progresiven pogled na raso, spol, spolno usmerjenost in kulturno identiteto ter končati prostotržno gospodarstvo (kapitalizem).
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Titoistični leviatan v evropskih sobanah
Ali neprestane napetosti med Brusljem (oz. staro »jedrno« Evropo) ter nekdanjimi socialističnimi državami dolgoročno morda pomeni razpad Evropske unije, kot smo jo poznali, ali pa uvedbo »Evrope dveh hitrosti«? To vprašanje nedvomno vpliva tudi na vprašanje odnosov med Slovenijo in Brusljem, vendar gre za širši civilizacijski problem. Izvažanje t. i. prebujenstva in ideologije LGBT v države, ki doslej tega niso poznale in se temu upirajo, seveda na eni strani povečuje evroskepticizem v »nejedrni« Evropi, po drugi strani pa vzpon evroskeptičnih desničarskih ali levičarskih strank tudi v »starih« članicah, ki se vse bolj nagibajo k sistemu »en človek, en glas«, k rešitvi torej, ki jo je v razpadajoči Jugoslaviji zagovarjal Slobodan Milošević, na evropskem parketu pa jo podpira Tanja Fajon. Tudi sicer so nekatere poteze Evropske komisije, celo v primeru, ko gre za njene člane iz Evropske ljudske stranke, vse bolj podobne potezam nekdanje SFRJ.
Daleč od oči javnosti se dogaja privatizacija energetskega sektorja
V oddaji Planet18 na Planetu TV so razkrili zanimive podrobnosti glede privatizacije slovenskega energetskega sektorja. Zapisali so, da se za kulisami dnevne politične drame, ko je bila vsa pozornost javnosti usmerjena v menjavo Danijela Bešiča Loredana, zdaj že nekdanjega ministra za zdravje, dogajajo pomembne stvari, povezane s privatizacijo trgovalnega dela elektrogospodarstva. Koalicija Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru dan pred tem, ko je Golob ministru Bešiču Loredanu potisnil v podpis odstopno izjavo, sprejela lobistični zakon, kar je šlo mimo javnosti. Povsod bodo namreč postavljali panele. A o tem pozneje. Zakon pa dejansko krepi t. i. Golobov Gen-I. Na Planetu TV so tudi razkrili, da potekajo tudi pogovori o veliki združitvi trgovalnih delov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen-I. Ne samo to, potekajo že tudi pogovori o nastanku novega supertrgovca, kamor se bo po umiku iz politike, po propadu politične kariere torej, lahko vrnil »Sončni kralj« Robert Golob. O tem, da je vlada Roberta Goloba le zaslomba za privatizacijo slovenske energetike, predvsem prodajnega dela, se govori že dlje časa, predvsem pa od takrat, ko je komercialna televizija POP TV začela delati predvolilno kampanjo zanj. Poznavalci tudi opozarjajo, da je elektrogospodarstvo v državni lasti zadnje zatočišče slovenske leve tranzicije, od koder je še mogoče črpati milijarde davkoplačevalskega denarja.
Intervjuja: dr. Matej Avbelj in mag. Branko Grims
»Število zadev, ki so vložene na sodišče, se zmanjšuje. Zakaj? Ker državljani vedo, da se jim ne splača več na sodišča,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil profesor in pravnik dr. Matej Avbelj, ki je komentiral razmere v slovenskem pravosodju, še zlasti kršitve človekovih pravic, kar je spoznala tudi evropska javnost, a si pristojne institucije žal zatiskajo oči. Ob tem je zlasti kritičen do Evropske komisije in njenega odnosa do slovenskih težav z demokracijo. »Če se gremo demokracijo, ne moremo stvari v državi izboljševati na nepolitični način. Zato imamo demokracijo – demokracija temelji na političnih strankah, ki so hrbtenica demokracije, in deluje na podlagi političnega udejstvovanja. Sam sodelujem, in pri tem bo tudi ostalo, v društvenem delu. Na tej ustanoviti sem svoj angažma utemeljil na način, kot tudi danes ugotavljava, da smo prišli do tiste točke, ko tako ne more iti več naprej. Pri nas je nastopila razgradnja vseh ključnih sistemov države in sam z znanjem, ki ga imam, želim nekaj prispevati skozi dialog v ta javni prostor,« je med drugim povedal. Dolgoletni poslanec SDS mag. Branko Grims pa je kritičen predvsem do migrantske politike sedanje vlade in tudi Evropske unije: »Vlada, ki pošilja policiste, da varujejo kršilce zakonov – črnograditelje kot v primeru kanala C0, in to proti zakonitim lastnikom, ki samo branijo svojo ustavno pravico do lastnine, očitno podpira in prikriva kriminal. Najbrž vseh vrst. Sicer pa v prikrivanju migantskega kriminala Slovenija ni izjema, takšna so bila tudi navodila iz Evropske komisije in drugih institucij v Bruslju. Že dolgo pritiskajo na vlade posameznih držav članic EU, na medije, na socialna omrežja, naj o kriminalu migrantov ne poročajo. Zdaj se celo pripravlja osnutek zakonodaje na ravni EU, ki bi takšno poročanje sankcionirala.«
Pomisleki, povezani z dolgotrajno oskrbo, ter sprenevedanje vlade
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je po lanskem prevzemu oblasti izničila številne dobre odločitve in ukrepe prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Tako je med drugim odložila tudi izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021, na poznejši čas. Kot razlog so navedli, da bodo pripravili nov zakon, pri čemer bodo opravili široko javno razpravo, zakon pa da bo sprejet po rednem parlamentarnem postopku. Zdaj pa je vlada zakon sprejela na dopisni seji, v javni obravnavi je bil le 5 dni. Nato so izsilili postopek sprejetja zakona po nujnem postopku, ki sicer velja le v primeru vojne, naravnih nesreč ali preprečitve težko popravljivih posledic za državo. Slovenija je zakon o dolgotrajni oskrbi tako že imela, sprejela ga je Janševa vlada, uporabljal pa se je od 18. januarja 2022. Namesto da bi obstoječi zakon začeli izvajati 1. januarja letos, so ga odložili za leto dni. Nato so pripravili nov zakon, s katerim uvajajo tudi nov davek.Ko so v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS) nasprotovali sprejemanju novega zakona po hitrem postopku, so v koaliciji, vključno s sebi naklonjenimi mediji, javnosti sporočili, da jim SDS »nagaja«. V SDS so namreč vložili zahtevo, da državni zbor odloči o odločitvi kolegija predsednice državnega zbora, da se predlog zakona o dolgotrajni oskrbi obravnava po nujnem postopku.
Švedska bo jeseni postala nova članica zveze Nato
Na rednem letnem sestanku Nata v Vilni so Ukrajini obljubili pomoč pri transformaciji oboroženih sil iz »sovjetskega« v moderni Natov standard. Švedska bo verjetno že jeseni postala nova članica Severnoatlantskega zavezništva, članstvo Ukrajine pa bo mogoče šele po končani vojni. Pretekli teden so se v litovski prestolnici Vilna srečali voditelji držav članic Severnoatlantske zveze (Nato) na rednem letnem dvodnevnem sestanku. Poleg voditeljev članic so bili navzoči tudi voditelji Švedske, ki je v pristopni fazi v Nato, Ukrajine, ki je tudi zaprosila za članstvo, in voditelji nekaterih ključnih zaveznic organizacije –Avstralije, Nove Zelandije, Južne Koreje in Japonske – ter seveda predsednica Evropske komisije in predsednik evropskega parlamenta. Glavni temi srečanja sta bili razmere v Ukrajini in sprejetje Švedske v polnopravno članstvo.
V novi številki Demokracije preberite številne analitične kolumne, ki so jih pripravili njeni novinarji ter zunanji sodelavci. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Franci Kindlhofer, Mitja Iršič, Peter Jančič, Štefan Šumah, Keith Miles, Matevž Tomšič, Jože Biščak in Vida Kocjan.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
