23.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

V novi številki Demokracije preberite prvi del intervjuja z dr. Ernestom Petričem: »Iz varuha človekovih pravic se je prelevilo v varuha zakonodajalca, kar je v jasnem in očitnem nasprotju s temeljno vlogo ustavnega sodišča«

Piše: Metod Berlec

S pravnikom, politikom, diplomatom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernestom Petričem  smo se pogovarjali o dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. Zaskrbljen je tako zaradi razmer doma kot v tujini.

DEMOKRACIJA: Gospod Petrič, lepo pozdravljeni. Pred začetkom tega pogovora, ki je nastal v dneh mojega kratkega dopusta, ste mi dejali, da ste zaskrbljeni.

Petrič: Pozdravljeni tudi vi, gospod Berlec in bralci. Res je, zaskrbljen sem. Zmeda v svetu, zlasti na Zahodu je velika, pod vprašaj se preveč zlahka postavljajo resnice, spoznanja in vrednote, ki so veljali od pamtiveka. Smo pred izzivi kot še nikoli prej, klimatske spremembe, omejeni viri in okolje ter navsezadnje vrnitev takšne agresije v sodobni svet – napad ene države na drugo, da bi si jo podredila –, kakršnim smo bili priča do vzpostavitve sistema Združenih narodov. Živimo v svojevrstnem paradoksu, ko človeštvo še nikoli ni razpolagalo s toliko materialnih dobrin, ko še nikoli ni bilo toliko svobode, enakopravnosti in spoštovanja človekovih pravic, demokracije, če hočete, tudi solidarnosti in socialne pravičnosti pa hkrati zmede, tveganj, nejasnosti in razočaranj.

DEMOKRACIJA: Naj začneva z domačimi notranjepolitičnimi razmerami. Za nami je leto dni delovanja koalicijske vlade, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Kako jo na splošno ocenjujete glede na svoje bogate domače in tuje politične, pravne in diplomatske izkušnje?

Petrič: Pričakovanja pri mnogih naših ljudeh so bila velika, prevelika. V politiki, še zlasti pred volitvami, je navada obljubljati, kar ni težko. Obljube izpolniti ali jih vsaj začeti izpolnjevati pa je teže. Za to je potrebno znanje, izkušenost in jasne vizije, kaj je potrebno ali celo nujno, predvsem pa kaj bo mogoče ne le obljubiti, pač pa tudi izpolniti. Slovenski volivci precej zlahka nasedajo obljubam, to potrjujejo  desetletja nasedanja tako imenovanim novim obrazom v obdobju naše neodvisne državnosti. Ne gleda se, še zlasti na volitvah, kaj je kdo od kandidatov v življenju počel in dosegel, kaj zmore, kaj zna. Gleda se bolj, kako prijeten je in kaj obljublja, kot da bi bilo vodenje države ter njenih ustanov in organov nekaj, za kar je sposoben tako rekoč vsak, važno je le, da je »naš«. Tako naša čudovita država z res izjemnimi pogoji in možnostmi, da bi bila uspešna, inovativna, kreativna, pravična, urejena vladavina prava ter solidarna in pravična, skratka moderna ustavna demokracija, počasi drsi proč od tega.  Hkrati smo vse bolj  razklani, vse manj sposobni spodbujati ustvarjalnost naših ljudi in skupaj kot moderna nacija skrbeti za našo blaginjo pa tudi varnost.  Napovedovalo se je, kaj vse se bo spremenilo, malo pa je bilo resne presoje, kaj je tisto, kar je res treba spremeniti, popraviti, izboljšati, ne pa tako rekoč vso državo, kot se je reklo, reformirati.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine