Piše: G. B.
V novi številki revíje Demokracija pišemo o spornem začetku postopka za spremembo ustave, ki bo še okrepil sodno oligarhijo. Podrobno razgaljamo škodljiva ravnanja in odločitve Golobove vlade in kako so strici iz ozadja poskušali izvesti nov veliki pok. Objavljamo intervju z evropsko poslanko Romano Tomc in predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem. Tomčeva opozarja, da vladajoči eno govorijo v Bruslju, drugo pa doma. Objavljamo pa tudi reportažo z zadnjega velikega protesta v Ljubljani. Z Demokracijo boste vedeli več!
Državni zbor je prejšnji teden začel s postopkom nove ustavne spremembe, ki bo moč imenovanja sodnikov podelila predsedniku republike. Sklep o začetku postopka spremembe ustave je podprlo 61 poslancev, med drugim poslanci NSi. Proti jih je bilo (samo) 25. S tem je dokončno postalo jasno, da se je izoblikovala nova, razširjena koalicija, v katero se je vključila tudi Nova Slovenija. Kot je znano, NSi pogojuje podporo ustavnim spremembam s spremembo sestave Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov (od tega bi jih DZ izvolil sedem z dvetretinjsko večino). A bistvo vsega je, da bo pooblastilo pri imenovanju sodnikov odslej v rokah predsednika republike in ne več DZ in da NSi očitno računa tudi na koalicijsko sodelovanje predvsem v primeru, če bi »strici« iz koalicije taktično pognali Levico. V zvezi s tem je odprtih več vprašanj, saj se pojavlja tudi dilema, ali bi v tem primeru Robert Golob še vedno vodil vlado ali ne. A več o tem nekoliko kasneje.
Vendar pa ima NSi, ki se očitno želi čim bolj distancirati od SDS in igrati vlogo »konstruktivne opozicije« (kar se je pokazalo že pred kakšnim letom pri sestavi parlamentarnih delovnih teles, kjer bi morala vodenje praviloma prevzeti največja opozicijska stranka), veliko težavo: njeni apetiti so preprosto preveliki za nekatere že izkušene ministre iz kvote Gibanja Svoboda. Denimo za Alenko Bratušek. Slednja ima pod seboj infrastrukturni resor, ki je v prejšnji vladi pripadal Jerneju Vrtovcu (NSi), ta pa se želi vrniti vanj. Očitno ima za to dober razlog, kajti neposreden partner ministrstva za infrastrukturo je DARS, katerega predsednik uprave je (še vedno) Valentin Hajdinjak, vidni član NSi, v preteklosti pa podmladka Slovenskih krščanskih demokratov in celo kader, povezan z vladami pod vodstvom Janeza Janše. Kljub temu pa je Hajdinjak doslej preživel vse kadrovske cunamije, ki jih je sprožila Golobova koalicija, s čimer se potrjuje, da je bila mlada poslanka GS Lucija Tacer prejšnji mesec »brutalno iskrena«, ko je NSi razglasila za koalicijskega partnerja. Znotraj NSi pa glede tega vlada precejšen razkol, in to ne samo zaradi načelnega nestrinjanja s politiko Golobove vlade, pač pa tudi zaradi zavedanja, da bo takšna politika sprožila še večjo apatijo med volivci desnih strank in morda celo izpad NSi iz parlamenta ne glede na samozavestno prepričevanje, da bo javnomnenjska podpora NSi zaradi tega še narasla, ker naj bi javnost vse bolj prepoznavala konstruktivno vlogo sodobne krščanske demokracije.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi Demokraciji še preberite:
Škodljivo ravnanje in odločitve Golobove vlade
Makroekonomski kazalniki potrjujejo, da je Slovenija na pragu začetka recesije, kar je pred kratkim v intervjuju za Demokracijo dejal prof. dr. Vito Bobek. Vladajoča koalicija pa še naprej ruši vse, kar je dobrega sprejela vlada Janeza Janše. Eden zadnjih primerov je predlog za plačilo vrtca za drugega otroka. Hkrati še nadalje veselo zapravljajo davkoplačevalski denar za sebi naklonjene nevladne organizacije, ki so jih lani aprila ponesle na »prestol voditeljstva«. Denar v potokih teče tudi za nezakonite migrante. Hkrati je vlada v državni zbor poslala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, a jih je Fiskalni svet raztrgal. Ministri Golobove vlade tudi lažejo. Pojdimo po vrsti. Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki jih je sprejela vlada. Po napovedih naj bi državni zbor oba proračuna potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 20. novembra, pred tem pa že potekajo parlamentarni postopki. Vlada v letu 2024 načrtuje za 2,2 milijarde evrov višje odhodke od prihodkov, v letu 2025 pa dodatnih 1,3 milijarde evrov. V odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) je to 3,3 odstotka v letu 2024 in 1,8 odstotka BDP v letu 2025.
Intervjuja: Romana Tomc in Borut Florjančič
»Za začetek, naše zunanje meje bi morali nepredušno zapreti za nezakonite migracije. Brez izgovorov. Prav tako bi morali nemudoma poskrbeti za to, da bi dosledno izvajali politiko vračanja. Ljudje, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, nimajo kaj iskati v EU,« je v pogovoru za Demokracijo dejala evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi kritična do socialne politike Golobove vlade. »Strinjam se, da sistem socialnih transferjev potrebuje temeljito prevetritev, ampak tega si Mesec in Golob ne upata narediti, ker je zanju to preveč zahtevno in ker vesta, da bi izpadli mnogi njuni podporniki,« je še dejala. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa je kritičen zlasti do sedanje kmetijske politike: »Potrebne bo res veliko treznosti in zrelosti, da ne bomo uničili kmeta in ošibili živilske industrije ter se odrekli zdajšnjemu dostopu do zdrave lokalne hrane.« Kot pravi, je z odstavitvijo kmetijske ministrice Irene Šinke nastopil nekakšen vakuum.
Ločitev predsednice in politična posilstva
Po premierju Robertu Golobu je pretekli teden, ko smo ob Prešernovem spomeniku poslušali vpitje čez Izrael in skandiranje, kako je Alah velik, še predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič javnosti razkrila, da se ločuje. Med uradnimi postopki ločevanja se Klakočar Zupančičeva še ne kaže z novim uradnim spremljevalcem in ta v parlamentu ne sodeluje na pogovorih o državnih vprašanjih, denimo o kmetijstvu in skrbi za živali. Kot se v vladi borka za nutrije Tina Gaber po tem, ko je Golob razkril, da se ločuje z Jano Nemec Golob in da ima tudi uradno novo. Klakočar Zupančičeva zase tudi ni ustanovila posebne varnostne službe, da bi varovala njene družinske skrivnosti in otroke pred menda nadležnimi novinarji, kar je storil Golob, ki policiji ne zaupa. Ko gre za vrh države, je zdaj v zaostanku za trendi le še predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki vztraja s svojim soprogom Alešem Musarjem, ki je tudi njen uradni spremljevalec.
Vladajoči želijo okrepiti sodno oligarhijo
Poslanci DZ RS so prejšnjo sredo z 61 glasovi za in s 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo Sodnega sveta. Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem. Komisijo, ki jo sestavljajo Janez Pogorelec, Dino Bauk, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona. Sprejetje sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je tako uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in opozicijske NSi. Slednja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja. Predsednik SDS Janez Janša je sicer predlog ustavnih sprememb glede Sodnega sveta označil za nerazumnega, saj sodna veja oblasti, ki doslej ni šla skozi resno tranzicijo, v vsakem primeru odloča sama o sebi, je poudaril.
Znova množični protest upokojencev in predlogi SDS
Inštitut 1. oktober je v sredo, 18. oktobra, v središču Ljubljane pripravil že osmi protestni shod, na katerem so udeleženci zahtevali dostojne pokojnine. Na shodu se jih je zbralo več deset tisoč, po nekaterih podatkih več kot 20 tisoč. Zahteve za ureditev poslabšanega socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev je pripravila tudi Slovenska demokratska stranka (SDS). Zbrani na shodu prejšnji teden so se odpravili po nekaterih ljubljanskih ulicah v središču mesta, odšli so tudi do vladne palače, kjer so želeli predsedniku vlade Robertu Golobu osebno izročiti kazensko ovadbo. Vrata vladne palače so bila trdno zaprta, pred njo je bilo več varnostnikov. Inštitut 1. oktober je kazensko ovadbo zoper Goloba na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani posredoval pozneje. V njej Golobu očitajo zanemarjanje reševanja razmer v zdravstvu in dajanje »obljube na obljubo«, o zdravstveni reformi pa ni »ne duha ne sluha«. Na shodu so poleg kazenske ovadbe prebrali tudi zahtevo za presojo ustavnosti kraje RTV-prispevka in razdelili večje število kopij odpovedi »RTV-kraje«, kot so to poimenovali. Na shodu so razkrili, da je plačevanje RTV-prispevka doslej odklonilo že več kot 30 tisoč imetnikov električnega števca.
Dezinformacija Hamasa je dosegla svoj namen
Zaradi napadov teroristične skupine Hamas na cilje v južnem Izraelu v začetku tega meseca je izraelska vlada obljubila maščevanje. Kako natančno naj bi se to zgodilo, ni bilo natančno pojasnjeno, a vpoklicnih 360 tisoč rezervistov daje vtis, da bodo izraelske sile vstopile na območje Gaze. To potrjuje tudi evakuacija okoli pol milijona civilistov iz judovskih naselbin na jugu Izraela v notranjost države. Deloma so jih začasno izselili zaradi njihove varnosti, deloma pa zato, da bi v naselbinah naredili prostor za čete, namenjene za vojno operacijo na tem območju. Izrael tudi sistematično bombardira položaje arabskih oboroženih skupin, predvsem Hamasa, na območju Gaze, kar strokovnjaki ocenjujejo kot priprave za začetek invazije na Gazo. To prognozo podpira tudi kopičenje pomorskih sil Združenih držav Amerike v vzhodnem Sredozemlju. Na območju sta dve bojni pomorski skupini z letalonosilkama, poleg tega pa vsaj še brigada pomorske pehote. Ta ameriška sila, tudi če se ne bi neposredno vmešala v spopad, bo služila kot grožnja, ki bo odvrnila arabske sosede Izraela ali koga drugega, denimo Rusijo ali Iran, da bi se neposredno vmešal v izraelsko-Hamasov spopad, saj bi s tem lahko tvegal neposredni spopad z ZDA. Na drugi strani pa se zdi, da se tudi Hamas pripravlja na izraelsko invazijo. Po poročilih naj bi bilo preseljeno iz Gaze v južnejše predele okoli Han Junisa in bližino meje z Egiptom okoli poldrugi milijon civilistov, Hamas pa naj bi se pripravljal na ulične bitke v Gazi.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.
