Piše: C. R.
V novi številki revije Demokracija preberite, kako tranzicijska levica skuša znova na nepošten način obdržati oblast preko ugrabljenega sodstva in sicer z reprizo afere Patria preko zadeve Trenta. Pišemo tudi o policijskem nasilju na protestnem shodu v Celju ter o nezakonitih igricah notranjega ministra Boštjana Poklukarja in direktorja policije Senada Jušića, ki bi morala že zdavnaj odstopiti. Prav tako bi morala odstopiti tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki ignorira ustavo, zakone in poslovnik državnega zbora. Objavljamo intervjuja z Antonom Olajem in Alešem Primcem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Torek, 26. novembra 2024. Za ta dan, ki je bil slučajno tudi praznik posvetitve celjske stolne cerkve in rojstni dan blaženega Antona Martina Slomška, je bilo spet napovedano sojenje Janezu Janši, Branku Kastelicu in Klemenu Gantarju v zadevi Trenta. Naj spomnimo: formalno nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu sodijo zaradi domnevnega oškodovanja Imosa, Janši in nekdanjemu direktorju Eurogradenj Gantarju pa zaradi pomoči pri tem dejanju. In razlog? Ker je Imos prodal Janši večje stanovanje v zameno za manjše stanovanje ter za »ničvredno« posestvo v Trenti, ki naj bi ga Imos krepko preplačal. Čeprav smo v naših člankih v Demokraciji že zdavnaj dokazali, da to ni res. A očitno tožilstvo meni, da bi Imos za posestvo moral odšteti toliko, za kolikor sta vrednost ocenili cenilki Breda Zorko in Nikolaja Kogovšek Gilčvert. Kar pa je krepko manj od vrednosti, za kolikor je Imos kupil to posestvo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Janša: Besedo »svoboda« si bomo vzeli nazaj!
Ta institucija je v sami špici po številu sodnikov v Evropski uniji. Mislim, da je samo ena država, ki ima več sodnikov, predvsem sodnic na prebivalca kot Slovenija. Hkrati pa imamo največ razveljavljenih sodb zaradi kršitve človekovih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice. Se pravi, več sodnikov, več krivic. In to je sistem, ki je glavna ovira za to, da Slovenija še vedno ni postala tisto, za kar smo glasovali na plebiscitu pred dobrimi tremi desetletji. In dokler tukaj ne bomo sposobni izvesti reforme, ne bo ne demokracije v Sloveniji ne boljše prihodnosti, ne vladavine prava in ne enakih vatlov za vse. Zato tukaj na tem protestu ne gre samo zame. Gre za vse tisoče, deset tisoče, ki so v zadnjih desetletjih utrpeli krivico na slovenskih sodiščih. Jaz sem jo pred desetimi leti v zaporu na Dobu in v Puščavi. Sam sem tam srečal reveže, za katere ni nihče protestiral, ki so bili tam, če si prebral prvo stran njihovih sodb, po krivici. A niso imeli denarja, da bi prišli na evropsko sodišče in so tam pač pretrpeli tista leta in danes zagrenjeno živijo v državi, za katero so se nekateri borili pred tremi desetletji.
Poklukar in Jušić morata odstopiti!
Pod vodstvom Senada Jušića in Boštjana Poklukarja se odpirajo problemi varnosti in učinkovitosti policije. Policija tako se doslej ni ustrezno odzvala na stopnjevanje varnostnih težav. Na oba letijo številni očitki o politični odgovornosti, zato bi morala oba že odstopiti. Senad Jušić, generalni direktor policije, je bil imenovan na podlagi sklepa, ki ga je upravno sodišče označilo za nezakonitega. Pomanjkljiva dokumentacija, ki ne izkazuje Jušićevih jasnih delovnih izkušenj, je bila ključni razlog za sodbo. Kljub temu pa sklep ni bil razveljavljen, saj je sodišče odločilo, da bi to presegalo njegove pristojnosti. Jušić se tako oklepa položaja, kar je sprožilo val kritik glede političnega vpliva na postopek imenovanja. Poklukarjeva nepristranost pa je pod velikim vprašajem. Priča smo tudi nepotizmu.
Intervjuja: dr. Anton Olaj in Aleš Primc
»Zaznati je, da se je ukrepanje policije pod zdajšnjo vlado močno spremenilo v smeri večje represivnosti. V času mojega vodenja policije smo varnost zagotavljali predvsem z opozarjanjem in ne s kaznovanjem. Policija je v času prejšnje vlade 2021 izrekla prek 188.000 opozoril, če pa pogledamo podatke iz zadnjega dostopnega letnega poročila za leto 2023 pod Golobovo vlado pa ugotovimo, da je bilo opozoril le okoli 77.000. Razlika je očitna,« je v intervjuju za Demokracijo povedal nekdanji direktor policije dr. Anton Olaj.
»Ves čas so tarnali, da gre za nedopustne pritiske na sodstvo, tudi Masleša je to govoril, vendar so bili toliko pametni, da nas niso prepovedali. Očitno jih je bilo nekaj med njimi toliko pametnih, do so pomislili, da bo kdaj tudi kakšna drugačna oblast, ko bodo morali oni protestirati. In če bi oni nam prepovedali, bi ljudje težko razumeli, zakaj eni ne smejo protestirati, drugi pa lahko. Zato so se odločili, da nam ne prepovejo protestov, ampak omejijo naš medijski doseg, za kar so imeli vso infrastrukturo,« pa je v intervjuju za Demokracijo povedal Aleš Primc.
Golob se umazano maščuje računskemu sodišču in državnemu svetu
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba je s potrjenima proračunoma za leti 2025 in 2026 znatno zmanjšala sredstva tako za Računsko sodišče RS kot za Državni svet RS. Poznavalci opozarjajo, da gre za politično motivirano odločitev, saj sta obe instituciji v zadnjem času izrazili kritiko na račun nekaterih vladnih potez. Kaj so pravi razlogi za zmanjšanje sredstev in kakšne bodo posledice? Računsko sodišče, katerega naloga je nadzor nad porabo javnih sredstev, bo v letu 2025 prejelo skoraj 4 milijone evrov manj, kot je bilo sprva načrtovano. Zmanjšanje sredstev je prišlo v času, ko je sodišče objavilo vrsto odmevnih ugotovitev o domnevno spornem ravnanju vlade, kot je bilo nepravilno financiranje nekaterih projektov, vključno z nakupi nepremičnin in opreme za državne institucije. Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je opozorila, da znižanje sredstev postavlja pod vprašaj finančno neodvisnost organa, ki je ključna za njegovo nepristranost in učinkovitost.
Nova Evropska komisija brez velikih sprememb
Evropski poslanci so v sredo, 27. novembra, potrdili novo Evropsko komisijo, ki jo bo spet vodila Ursula von der Leyen iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP). Komisija je v nedeljo, 1. decembra 2024, tako začela z delom v svojem petletnem mandatu. Komisija šteje 27 članov, med njimi pa jih kar 14, če štejemo tudi predsednico von der Leynovo, prihaja iz vrst sredinske EPP. Pet članov prihaja iz liberalne Prenovimo Evropo (Renew), čeprav se je slednja precej slabo odrezala na letošnjih evropskih volitvah. Socialisti in demokrati (S & D) imajo v novi komisiji štiri člane, konservativni skupini Patrioti za Evropo (PfE) in Evropski konservativci in reformisti (ECR) pa vsaka po enega. Ne glede na to, da so na letošnjih evropskih volitvah slavile predvsem konservativne sile, je nova stara predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen znova sklenila koalicijo z levičarskimi in liberalnimi skupinami v Evropskem parlamentu.
Polom bojevnikov kulturne vojne
Zmaga Donalda Trumpa je povzročila velike pretrese na političnem prizorišču v ZDA. Mediji so na tnalu. Estradniki so odkrili, da niso tako zelo vplivni, kot so si domišljali. Najhujši poraz so doživeli bojevniki kulturne vojne. Razpad strahovlade prebujencev. Letošnja zmaga Donalda Trumpa se precej razlikuje od zmage leta 2016. Tako tedaj kot tudi letos je republikancem uspelo osvojiti »trifecte«, se pravi, da so zbrali zadosti elektorskih glasov za osvojitev Bele hiše, ob tem pa tudi dosegli večino tako v zveznem senatu kot v zveznem predstavniškem domu.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Matevž Tomšič, Edvard Kadič, Damjan Prelovšek in Igor Omerza.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
