Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracíja razgaljamo murgelsko manufakturo novih obrazov, ki želi na oblast pripeljati Vladimirja Prebiliča. Razkrivamo, kako se vladajoča tranzicijska levica brezsramno kiti s tujim perjem in kako skuša s spremembami kmetijske zakonodaje povsem uničiti slovenske kmete. Objavljamo intervjuje z zdravnico, predavateljico in političarko dr. Tino Bregant, glavnim ekonomistom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem ter poslanko SDS Alenko Helbl. Objavljamo tudi tribuno na temo političnega vpliva na pravosodje ter možnost uvedbe posebnega tožilstva. Z Demokracijo boste vedeli več!
Vladimir Prebilič ni neznanec v slovenski politiki. Daleč od tega. Sedaj profesor na oddelku za obramboslovje na FDV se je leta 2008 pojavil v ekipi Pahorjeve SD kot vodja odbora za obrambo v Strokovnem svetu SD. Vodenje obrambnega ministrstva v času Pahorjeve vlade je nato prevzela Prebiličeva bolj izkušena kolegica s FDV Ljubica Jelušič, Prebiličeva somentorica pri doktoratu leta 2004. Očitno ga je dejstvo, da mu ni uspelo postati obrambni minister, oddaljilo od SD. Leta 2010 je na lokalnih volitvah v drugem krogu kot neodvisni kandidat uspešno premagal dotedanjega župana Janka Vebra. Ironija pri vsem tem pa je kar dvojna: Veber je v nasprotju s Prebiličem postal obrambni minister in tudi on je nato zapustil SD. Prebilič je bil pred tem dolga leta občinski svetnik SD v Kočevju. Za župana je bil izvoljen še trikrat, očitno pa se je znal dobro približati tudi organizatorjem proslave, tj. Združenju VSO, ob vsakoletni obletnici postroja TO v Kočevski Reki. V enem od sporočil VSO za javnost so ga označili za domoljuba. Ni pa povsem jasno, ali se je za to potezo odločil samoiniciativno ali ga je k temu nagovoril kočevski rojak Anton Krkovič, glavni akter graditve vojaške obrambe v prelomnih časih, ki je bil še do nedavnega ena najvidnejših figur v VSO.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Dr. Anton Olaj: Politični vpliv na slovensko pravosodje: ali je posebni tožilec rešitev?
Uvedba posebnega tožilca bi Slovenijo približala praksam držav z močnimi pravosodnimi sistemi, kot so ZDA ali nekatere članice EU, kar je dobro. Poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji (npr. 2023, 2024) pogosto izpostavljajo počasnost pri pregonu korupcije in politični vpliv na pravosodje. Uvedba posebnega tožilca bi bil pozitiven signal EU, da Slovenija resno jemlje boj proti korupciji na visoki ravni, kar bi izboljšalo njen položaj v mednarodnih ocenah in okrepilo doma zavedanje o obstoju pravnega načela enakosti pred zakonom. Posebni tožilec, ko bi bil za konkreten primer imenovan pravni strokovnjak iz vrst npr. odvetnikov, upokojenih sodnikov, profesorjev prava, bi bolj prepričljivo vodil neodvisno preiskavo in v primerni komunikaciji z javnostjo okrepil stopnjo zaupanja v pravni sistem, kar je tudi dobro.
Intervjuji: dr. Tina Bregant, Bojan Ivanc in Alenka Helbl
Dr. Tina Bregant je zdravnica, ki se je pred časom tudi politično angažirala. Je ljubljanska mestna svetnica iz vrst SLS, napovedala je tudi kandidaturo za vodenje SLS na državni ravni. Komentirala je tudi zdravstveno politiko sedanje vlade ter nasploh razmere v zdravstvu. »150.000 ljudi je brez osebnega zdravnika, čakalne dobe so vedno daljše, birokratska akrobatika pa je videti precej lepše na papirju kot v resnici. Res pa je, da se v Sloveniji ljudje poznamo med sabo, marsikdo se zateče po pomoč k znancu, sorodniku in tako nekako pride do storitve. Ni pa to prava pot, sploh če vemo, da zdravstvu letno prek prispevkov namenimo približno 6 milijard evrov,« je dejala.
Pogovarjali smo se tudi z Bojanom Ivancem, ki je komentiral gospodarske razmere pri nas z vidika podjetnikov in obrtnikov. Poslanka SDS Alenka Helbl pa je komentirala predvsem razmere v šolstvu in neustrezne ukrepe vlade na tem področju.
Kmetijske organizacije opozarjajo na škodljivo zakonodajo, ki jo predlagajo vladajoči
Kmetje so kritični, da ministrica Mateja Čalušić (Gibanje Svoboda) v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130.000 hektarjih kmetijskih zemljišč. To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v rabi v Sloveniji. Hkrati Čalušićeva zavaja, ko zatrjuje: »Z vzpostavitvijo agrofotovoltaike želimo varovati kmetijska zemljišča.« Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je po fotovoltaiki zemljišče za kmetovanje neprimerno. »Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije,« pa opozarja Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Materinski dan: Za vzgojo otrok in njihov zdravi razvoj sta potrebna mati in oče
Ob prazniku materinstva je v organizaciji SDS v prostorih VSO na Cankarjevi ulici 11 v Ljubljani potekalo pogovorno omizje, na katerem so o materinstvu, očetovstvu in vzgoji govorili nekdanja poslanka v DZ RS in predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič, profesor dr. Andrej Fink, slovenska filozofinja, komparativistka, kritičarka in političarka ter predsednica Kulturnega foruma SDS dr. Ignacija Fridl Jarc in predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Pred začetkom in ob koncu pogovornega omizja je prelepe slovenske pesmi zapel Vokalni ansambel Elinor. »Včasih so del družine tudi babice in dedki. V nekaterih družinah živijo otroci z obema od staršev, v drugih le z enim, z mamo ali z očetom. Priznati moramo veliko raznolikost družinskih situacij, ki lahko omogočajo določeno življenjsko stabilnost, toda partnerskih zvez ali zvez med osebami istega spola preprosto ni mogoče enačiti z zakonom,« so v povabilu na pogovorni večer zapisali pri SDS. To je bilo tudi eno od glavnih sporočil pogovornega večera.
FMRS 2025 v znamenju Hayekovega nagovora Hlinjenje znanja
Še na kratko o nagovoru von Hayeka ob podelitvi Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je bil rdeča nit letošnjega FMRS. V nastopu, ki je postal znan pod naslovom Hlinjenje znanja, je avstrijski ekonomist na presenečenje vseh v svojem slogu obračunal s kvaziekonomisti. Rekel je, da ekonomisti vedo veliko manj, kot si domišljajo, da vedo, in da je zelo predrzno od njih, da ekonomijo sploh imenujejo »znanost«. Po njegovo je uspeh gospodarstva verjetno obratno sorazmeren s številom ekonomistov, ki jih to gospodarstvo ima.
Izguba pameti na Zahodu 4: Ekonomska slepota
V časih krize in pomanjkanja se človeku vklopi nagon po preživetju, zaradi katerega vso svojo energijo usmeri v preživetje sebe in svojih bližnjih. V času blaginje pa začne človek razmišljati in urejati stvari, za katere v času pomanjkanja in boja za preživetje ni imel energije oz. časa. V prvi vrsti gre predvsem za to, da si poveča udobje in ugodje življenja. Ko je to izboljšano, pa gre lahko človek še naprej, razmišlja o zabavi, umetnosti itd. Ko se vrnejo težki časi, človek te življenjske »dodatke« odmisli in se spet posveti realizaciji osnovnih oz. nujnih ciljev. Tako, kot opisujemo, je bilo z ljudmi tisočletja in vsaka generacija je doživljala vzpone in padce. Na Zahodu pa do zdaj resne oz. usodne krize nismo imeli že 80 let. Zdaj na Zahodu živijo generacije, ki ne poznajo drugega kot blaginjo, in to na (zgodovinsko gledano) izredno visoki ravni. To še posebej velja za najmlajše generacije, ki so stare 60 let in manj. K tako dolgemu življenju brez kriz je nedvomno pripomogla tehnologija, ki močno lajša naše življenje in nam odpira prej neslutene možnosti.
Razpad potsdamskega sistema
Nobenega dvoma ni, da Organizaciji združenih narodov v nobenem trenutku ni uspelo uresničiti tistega, za kar je bila pravzaprav ustanovljena. Njene resolucije so že kmalu postale prazen papir, saj se jih praktično nihče ni držal. Združena intervencija članic proti morebitnim kršiteljem svetovnega miru je postala nemogoča, ko se je petim največjim jedrskim silam omogočila pravica veta, saj praktično nikoli vseh pet ni enakega mnenja o katerikoli zadevi, ki se zgodi na tem planetu. Organizacija OZN je postala ogromen birokratski monstrum, ki je predvsem sam sebi namen in živi samo zaradi darežljivosti ZDA, ki prispevajo približno 70 odstotkov denarja, potrebnega za vzdrževanje tega orjaškega birokratskega aparata. Pravzaprav bi bilo edino smiselno, da bi se ta mastodont razpustil, vendar pa ga ohranjajo pri življenju kot simbol potsdamske ureditve sveta.
V novi številki Demokraciji objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Matevž Tomšič, Jože Biščak, Vinko Gorenak, Mitja Iršič, Luka Simonič in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
