13.8 C
Ljubljana
sreda, 29 maja, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Kongres ponosnih naslednikov ZKS: nov predsednik in neodgovorjena vprašanja

Piše: Gašper Blažič

V soboto, 13. aprila, je bila Tanja Fajon še zadnji dan predsednica Socialnih demokratov. Stranka se je ta dan sešla na izrednem kongresu, na njem izvolila novo vodstvo in s tem poskusila presekati gordijski vozel zaradi afere z zgradbo na Litijski 51.

Spomnimo: gre za tisto preplačano zgradbo, pri kateri si je sedaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pilatovsko umila roke in nato še zapustila SD, umaknila pa se je tudi iz vlade. Čeprav je za afero odgovoren tudi predsednik vlade Robert Golob, je »svobodnjakom« uspelo usmeriti pozornost na tedanjega glavnega tajnika SD Klemena Žiberta, ki se je na položaj glavnega tajnika prebil na kongresu stranke oktobra 2022, ko je tudi obljubljal finančno konsolidacijo stranke. No, to mu ni uspelo. Vmes se je SD preselila iz Moskovičeve vile (na Levstikovi) v poslovno zgradbo na Nazorjevi, kjer je SD menda podnajemnica (!), nekdanjo judovsko vilo pa so sprva hoteli obdržati za dejavnost Inštituta 1. maj, ki je nekakšna »hčerinska družba« SD. No, sedaj jo prodajajo za 2,2 milijona evrov, skoraj toliko pa naj bi znašali tudi dolgovi stranke (nekateri omenjajo dolg 1,2 milijona evrov). Zato je bilo jasno, da je bila Tanja Fajon zaradi odstopa Klemena Žiberta pretresena. 12. februarja, dva dni pred pepelnico, se je pred kamerami posula s pepelom in napovedala izredni kongres stranke, ta pa je sledil dva meseca kasneje, prejšnjo soboto torej. Izvedelo se je tudi, da sama ne bo več kandidirala.

Kako je Prednik zapravil priložnost

Pokazalo se je, da je bil kongres na neki način res prelomen, čeprav z njega ni protestno odšla nobena delegacija, tako kot denimo s 14. kongresa ZKJ januarja 1990. Je pa kongres trajal kar 15 ur in pravzaprav sploh ni končan, saj ostaja izvolitev sedmih članov predsedstva in dveh članov nadzornega odbora stranke še neznanka. Javnost je seveda najbolj zanimalo, kdo bo novi predsednik, saj so kandidature za najvišje funkcije že nekaj tednov prej napovedali trije kandidati: župan Ajdovščine Tadej Beočanin, evropski poslanec Milan Brglez in vodja državnozborskih poslancev SD Jani Prednik. Če je Brglez znan kot prebežnik iz SMC in kot pravoveren levičar, ki ga privlači Kremelj, sta bila druga dva kandidata nekoliko manj ideološko ostra, vendar se je vseeno izkazalo, da sta morala pridobiti naklonjenost stricev iz ozadja, kar pomeni, da sta morala že vnaprej izključiti vsako možnost sodelovanja z največjo opozicijsko stranko. Kot pravijo naši viri, se je tu čutilo nekaj notranje stiske, saj so bila pričakovanja Milana Kučana, ki se je še dober teden pred kongresom pojavil na enem od dogodkov SD, očitno velika. In hitro je postalo jasno, da si Kučan za predsednika SD želi Milana Brgleza, za katerega se pričakuje, da bo kandidiral na listi SD za evropskega poslanca z zadnjega mesta. To pomeni, da so bili vložki starih botrov v Brglezovo kandidaturo res veliki. Poznavalci so si enotni, da če bi ostalo pri teh treh kandidatih, bi Brglez zagotovo pometel z njimi že v prvem krogu, kar bi pomenilo skoraj zanesljivo njegov prihod v vlado in politični konec Tanje Fajon. Zakaj? Jani Prednik je Fajonovo izzival kot protikandidat že leta 2020, dve leti kasneje bi mu lahko celo uspelo prevzeti vodenje stranke, vendar je kandidaturo tako rekoč zadnji hip umaknil. S tem je zamudil zgodovinsko priložnost, vrednost njegovih političnih delnic pa je od takrat precej padla, saj je le manjši del delegatov na kongresu njegovo kandidaturo jemal resno. Za župane pa je tako ali tako znano, da so bolj kot ne bolj »rezervna klop«, kakor se temu reče v moštvenih športnih panogah.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine