Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o kaosu, ki vlada v Golobovi vladi, saj predsedniku vlade uhaja čedalje več ministrov. Poročamo o brezobzirnem napadu teroristične organizacije Hamas na Izrael, o sprenevedanju premierja Goloba in njegove ministrice ter o ustanovitvi Sveta za zaščito svobode govora. Objavljamo intervju z nekdanjim direktorjem TV Slovenija Urošem Urbanijo ter reportažo s prazničnega srečanja Nova24TV in tednika Demokracija v Lenartu. Poročamo tudi o levičarskih provokacijah na Pohodu za življenje ter o velikih težavah z Romi na Dolenjskem. Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Po šestnajstih mesecih vladanja koalicije Gibanja Svoboda, SD in Levice je jasno, da Slovenijo vodi povsem neučinkovita in za državljane škodljiva vlada. Kljub politični podreditvi večine slovenskih medijev, predvsem največjih, zaupanje vanjo pada. Najpomembnejši vzrok za to je njeno neučinkovito delovanje, kar je »morala« priznati tudi agencija Mediana. Po mnenju večine bi morala biti prioriteta vlade zdravstvena reforma, slediti bi morali obnova po poplavah in boj z inflacijo. Prav slednjemu pa v vladi namenjajo najmanj pozornosti. Ukvarjajo se sami s seboj, s svojimi potovanji s pridihom turističnih potovanj ali pa preprosto ne delajo nič ali skoraj nič. Predvsem pa ministri v tej vladi prej odhajajo kot prihajajo, kot je ob odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik dejala poslanka Anja Bah Žibert (SDS) in dodala, da bo treba govoriti, kdo bo sploh še želel v njej sodelovati. V vladi namreč prevladuje popoln kaos.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki tednika Demokracija lahko še preberete:
Hamas sprožil množičen napad na Izrael
V soboto, 7. oktobra, je na tisoče raket z območja Gaze poletelo proti ciljem v Izraelu, hkrati pa je več tisoč islamističnih skrajnežev z območja Gaze prestopilo mejo in napadlo okoliška judovska naselja. Napad je šokiral izraelsko javnost, sploh pa oborožene sile in varnostne organizacije. Napadalci, največ jih pripada brigadam Al-Quassam, kar je oborožena veja gibanja Hamas, so za napad izbrali soboto, ki je v Izraelu dan počitka, ko delujejo le najbolj nujne službe, pa še te z »zmanjšano zmogljivostjo«. Poleg tega pa je bil napad tempiran tudi na petdeseto obletnico jomkipurske vojne, edinega vojaškega spopada v tri četrt stoletja dolgem nizu arabsko-izraelskih vojn, v katerem so se Arabci približali napovedi, da bodo izbrisali Izrael in »Jude vrgli v morje«. Potem ko je usoda Izraela tistih nekaj dni v oktobru 1973 visela na nitki, so se izraelske oborožene sile zbrale in izvedle uspešno protiofenzivo ter v protinapadih porazile napadalce. Zmagi navkljub je bila tedaj izraelska javnost pretresana in politiki ter generali so se zaklinjali, da ne bodo nikoli več dopustili takšne nevarnosti. Po jomkipurski vojni ni bilo več nobenega tako velikega napada. Bilo je veliko manjših vpadov arabskih skrajnežev, ki pa so bili praviloma odbiti še v začetni fazi, in bilo je veliko izraelskih preventivnih udarcev na nasprotnikove baze in taborišča. Tako se je rodil mit o Mosadu kot najučinkovitejši obveščevalni službi.
Ministrica ni nič vedela? Premier Golob tudi ne?
Odstop dveh poslancev in padec treh ministrov Gibanja Svoboda, pa še odstop generalnega tožilca Draga Škete, ker so ga ujeli alkoholiziranega, je bilanca premierja Roberta Goloba po poletnih počitnicah. A največja težava ni inflacija odstopov in odstavitev. Pokazalo jo je ravnanje premierja ob Sanji Ajanović Hovnik, ki bi jih vsak normalen šef vlade pokazala vrata že prejšnji mesec, ko je bilo že jasno, da je nekaj sto tisoč evrov ministrstva zletelo za zasebni biznis ministrice in njenih bližnjih. Odstaviti bi jo moral zaradi tega, ker je dejala, da nima pojma o tem, kaj se ji lepega dogaja na ministrstvu, ki ga vodi. Ker premier ni reagiral, se je mu je zgodilo še nadaljevanje, ki ruši verodostojnost celotne vlade. In to, ko je bil že na poti v Španijo, kjer je bil v idiličnem okolju neformalni vrh šefov držav EU.
Intervjuja: mag. Uroš Urbanija in Zlata Marin
Z mag. Urošem Urbanijo smo se pogovarjali o stanju na Radioteleviziji (RTV) Slovenija, o izvajanju kadrovskega cunamija novega vodstva in o tem, kako je RTV prevzela stranka Levica. Izognila se nisva niti početju vlade in preiskovalne komisije, ki jo vodi Mojca Pašek Šetinc. »Marsikdo misli, da ima čistka, ki jo izvajajo na RTV, neko ideološko ozadje. To je mogoče samo delna resnica, morda celo najmanj pomembna. Tudi v. d. odgovorne urednice Polona Fijavž, ki je poskušala svoje brutalne eksekucije nad sodelavci javno opravičevati, se je vedno znova zapletla. Najprej je v aktivističnem stilu stranke Levica trdila, da ljudje, ki prihajajo s strankarskih televizij, ne morejo zasedati vodilnih položajev v informativnem programu. Toda zakaj je potem odžagala izjemno voditeljico Valentino Plaskan ali Nejca Krevsa?« se sprašuje Urbanija. Pogovarjali smo se tudi z direktorico ljubljanskega Doma upokojencev Center Zlato Marin, ki je kritična do odnosa vlade do oskrbovancev domov za starejše. »Smo se kot družba odzvali? Ne. Tolažimo se z besedami »saj bo boljše«. Verjemite, ne bo, če ne bomo ničesar naredili,« je dejala.
Pohod za življenje navkljub provokacijam levičarjev minil v znamenju dobre volje
Prvo oktobrsko soboto je v Ljubljani potekal letos že peti Pohod za življenje, katerega namen je poudarjati pomen družine, proslavljati dar življenja, pa tudi opozarjati na krivice, ki obstajajo v Sloveniji na področju varovanja nerojenega življenja. Letos so v duhu slavljenja življenja udeleženci opozarjali tudi na poskuse, da se uzakoni samomor, saj želijo nekateri v naši državi spremeniti zakonodajo na tem področju. Shod je potekal pod geslom »Življenje je zakon« in je označeval začetek Tedna za življenje, ki se bo končal v nedeljo. Pohod je bil dobro obiskan, številna množica se je zbrala v središču slovenske prestolnice, pred frančiškansko cerkvijo Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu pa je več govornikov nagovorilo zbrane. Precej manjše število pa se je zbralo na protishodu, ki je potekal sočasno z namenom motenja pohodnikov za življenje, na katerega je pozivala tudi Sara Štiglic in hkrati poudarjala, naj protiprotestniki pridejo na prizorišče zamaskirani. Protishod je potekal pod gesloma »Moje telo moja izbira« in »Za avtonomijo telesa«, levičarski nasprotniki splava pa so bili opremljeni s precej vulgarnimi transparenti, vendar jim ni uspelo vplivati na pozitivno vzdušje Pohoda za življenje.
Nova24TV in Demokracija v Lenartu: Podporniki navdušeni!
Letošnji topli oktober je bil kot nalašč za srečanje podpornikov Nove24tv in Demokracije, ki se je odvijalo minulo soboto na hipodromu v Lenartu. Zanimivemu programu in govorom, ki jih je spremljala izključno slovenska glasba, je prisluhnila velika množica ljudi, ki jim ni vseeno za Slovenijo in za njeno dobrobit. Podpornike Nova24tv in Demokracije, ki so začeli zbirati že od desete ure naprej, so pričakale stojnice s hrano, prav vsi so bili namreč postreženi z domačo klobaso Z’Dežele, in pijačo ter stojnice lokalnih ponudnikov izdelkov domače obrti. Z velikim zanimanjem so se začeli zbirati predvsem okoli stojnic, na katerih so bile na voljo knjižne uspešnice naše založbe ter Demokracija Magazin. Tudi klopi so bile za obiskovalce že pripravljene – tudi pod streho v prijetni senci, saj se je obetal vroč in sončen dan. Zbrani so najprej vstali ob zvokih slovenske himne – Zdravljice, ki jo je zapel operni pevec Zdravko Perger, nato pa je župnik Marjan Pučko blagoslovil srečanje. Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je pozdravil vse zbrane in jim zaželel dobrodošlico, nato pa so na oder stopili Original Štajerci, narodno – zabavni ansambel, ki je vse popoldne navduševal občinstvo in vabil na plesišče. Na srečanju so seveda nastopili še drugi glasbeniki in pevci: Duo Pulzz, Slovensko-goriški glasovi, Lovrenški ljudski pevci, Pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Lenart, Patricija Kuronja, Jurovski oktet in prav na koncu še vzhajajoča zvezda slovenske pop in zabavne glasbe Ula Ložar.
Na Dolenjskem vse hujše težave z Romi
Težave z Romi se v Sloveniji stopnjujejo. Leva vlada zavrača pomembne zakonske spremembe, ki so jih predlagali župani. V romskih naseljih veliko kriminala. Romski otroci ob vstopu v šolo včasih sploh ne govorijo slovensko. Občine pričakujejo konkretne rešitve. Romska problematika je v Sloveniji že leta, na območju dolenjskih in jugovzhodnih občin pa se težave vse bolj stopnjujejo. Romi se ne integrirajo, vse manj njihovih otrok obiskuje osnovne šole, zatekajo se h kriminalu in povzročajo težave drugim prebivalcem občin, v katerih živijo. Policija naj velikokrat ne bi ukrepala dovolj odločno in noče zahajati v romska naselja. Župani enajstih občin so zato že lansko jesen oblikovali spremembe zakonov, ki bi učinkoviteje reševale to težavo, vendar te spremembe očitno niso po volji zdajšnji vladi. Rome hkrati velikokrat ščiti t. i. pozitivna diskriminacija, medtem ko so občani, ki opozarjajo na kriminalna dejanja Romov, v javnosti velikokrat označeni za »nestrpneže«. Ob obisku Škocjana, ene od občin, ki se spopada s tem problemom, je bil presenetljivo kritičen do »pozitivne diskriminacije« tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je dejal, da »pozitivna diskriminacija ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva« in dodal, da zaščitna zakonodaja Romom ne daje prostih rok za kazniva dejanja.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Bogdan Sajovic, Mitja Iršič, Andreja Valič Zver, Štefan Šumah, Peter Marko Tase in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
