5 C
Ljubljana
torek, 27 februarja, 2024

V novi številki Demokracije preberite intervju z dr. Miho Pogačnikom: »Za Slovenijo bi bilo najbolje, da bi ta vlada naredila čim manj«

Piše: Petra Janša

S slovenskim strokovnjakom za mednarodno pravo dr. Miho Pogačnikom smo se pogovarjali o nemirnem Bližnjem vzhodu, vojni v Izraelu in Ukrajini, bližajočih se volitvah v ZDA, zmagah politične desnice v zahodnih demokracijah, pa tudi o tem, kako ocenjuje politično dogajanje v Sloveniji in zakaj arbitražni sporazum ne bo več tema na prihajajočih evropskih volitvah.  

Gospod Pogačnik, začniva pogovor z vašim zapisom na omrežju X, v katerem ste opozorili, da je Slovenija edina od članic EU podprla Južno Afriko proti Izraelu. Ob tem ste se vprašali, kako bodo to v Bruslju upravičili s tem, da je tako občudovana in objokovana mama Jugoslavija urila palestinske teroriste. Kaj ste s tem mislili?

Želel sem poudariti, da je Slovenija v okviru EU reagirala osamljeno. Vse druge države članice EU so reagirale drugače, zato vprašanje, kaj to pomeni. Je Slovenija bolj previdna ali skrbna od drugih? O tem dvomim, saj imajo druge države tudi razvite demokracije z dolgo demokratično tradicijo, zato gre pri tem za kaj drugega. Moramo vedeti, da je Slovenija naslednica nekdanje Jugoslavije in ta je urila palestinske teroriste.

Res?

Ja. Mislim, da v srbskem Požarevcu. Ljubljeni Josip Broz se je vedno objemal z Jaserjem Arafatom in Jugoslavija je pod krinko gibanja neuvrščenih podpirala palestinska gibanja, ki pa niso bila nujno teroristična – toliko moramo biti pošteni. To so lahko osvobodilna gibanja ali gibanja za vzpostavitev avtonomije. Ampak to, kar so sedaj naredili Palestinci, ko so vdrli iz Gaze v drugi del Izraela – to pa je čisto teroristično dejanje. Da pobijete več kot 1000 ljudi na neki glasbeni prireditvi in po kibucih – to ni vojaški napad, to je terorizem.

Če je imela v Jugoslavija korist od tega, da je podpirala Palestino, kakšno korist ima danes Slovenija od podpore Palestini?

To je zelo težko vprašanje, na meji kapricioznega vprašanja, ker meri na to, da se načeloma v življenju ne počne stvari, kjer s potezo nimate neke koristi. Kakšno korist ima Slovenija od tega, da je podprla po mojem mnenju napačno stran, se sprašujem tudi sam. Ne vem. Mislim, da ji to škodi. Zato se sprašujem, kaj bo rekel Bruselj, pri čemer ne mislim Bruslja kot birokracije, ampak države članice. Ena od 26 držav članic EU, zdaj ko je Velika Britanija izstopila iz EU, je ravnala po svoje. Drugih 25 držav jo gleda – to je 25 diplomacij, gospodarstev in medsebojnih odnosov. In ta del je zanimiv. Vsa Evropa gleda, kaj se v Sloveniji dogaja in zakaj je to naredila. Druge povezave kot te, da je bila nekdanja Jugoslavija velika zaveznica Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ne vidim. Lahko pa je v ozadju kaj drugega, denar, interesi …, ampak morate vedeti, da je bila nekdanja jugoslovanska država teroristična država in teroristi se imajo med sabo radi. Tito je bil terorist.

Mimogrede, ravno danes (22. 1. 2024) so se zunanji ministri držav članic Evropske unije na zasedanju v Bruslju načelno strinjali o vzpostavitvi operacije EU za zagotavljanje varnosti v Rdečem morju, kjer jemenski hutiji napadajo tovorne ladje. Kaj s tem sporoča visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell?

Mislim, da je visoki predstavnik za zunanjo politiko Borrell izrazil privrženost EU mednarodnemu pravu – tu velja načelo svobode morja oziroma načelo svobode plovbe. Temu rečemo mare liberum, kar je postavil že oče mednarodnega prava Hugo Grotius. Mare liberum oziroma svobodno morje je v interesu vseh držav, saj velika večina svetovne trgovine poteka po morju. To je prvo načelo mednarodnega prava – da si odprtih poti in plovnih poti nihče ne sme prisvajati, da lahko po morju plujejo vse države sveta. Drugo načelo pa je načelo antiterorizma. In to, kar se je sedaj zgodilo v Jemnu, je, da so na legitimni plovni poti, kjer plujejo desetletja in desetletja – Rdeče morje je namreč povezano s Sueškim prekopom in tu poteka večina trgovine za Sredozemlje –, začeli obstreljevati civilne ladje. Obstreljevanje civilnih ladij z obale pa ni le neprijazno dejanje, ampak gre za čisti terorizem. Verjetno je to povezano z dogajanjem v Gazi. Ker morajo mednarodne sile zagotoviti svobodo morja, EU ni mogla reči drugače, kot da se bo v omenjeni operaciji pridružila s svojimi silami.

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine