Piše: Gašper Blažič
Je stanje v sedanji vladi in vladni koaliciji res tako kritično, da se je znova javno angažiral zadnji šef partije Milan Kučan? Slednji se je namreč nazadnje angažiral junija letos z menda kompromisnim predlogom o spomeniku slovenski osamosvojitvi, ki naj ne bi nadomestil obstoječega spomenika revoluciji na ljubljanskem Trgu republike.
Dejstvo je, da se vlada že od vsega začetka na katastrofalne poplave odziva precej zbegano, čeravno skuša sedaj stvari popravljati za nazaj. Kot trdijo naši viri, z ministrstva stalno kličejo na občine in iščejo primerne napotke, da bi vlada v javnosti izpadla kolikor toliko normalno. O nekakšnem normalnem odzivu vlade na poplave sedaj pišejo samo še »troli« na spletnih družbenih omrežjih, a v to praktično noben državljan ne verjame več.
SDS je ponudila roko sodelovanja
Nekaj je jasno: takoj po poplavah je opozicijska SDS ponudila vladi nekakšno premirje in sodelovanje pri odpravljanju posledic poplav. Ne samo da so predsednik SDS Janez Janša, poslanci omenjene stranke in mnogi vidni člani poprijeli za metle in lopate (no, pridružilo se jim je tudi nekaj pripadnikov drugih strank), pač pa je prišlo tudi do nekakšne neformalne »koalicije narodne rešitve« na terenu, kjer so lahko ljudje na fotografijah videli sadove povsem spontanih fototerminov, kjer so se na istih fotografijah ob pregovorno z blatom »okrašenem« predsedniku SDS pojavljali »rdeča« županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, predsednica republike Nataša Pirc Musar, obrambni minister Marjan Šarec in še nekateri. To pravzaprav ni nič nenavadnega, če pomislimo, da je Janša že v času svoje prve vlade (2004–2008) ponujal roko sodelovanja tedanji opoziciji v obliki Partnerstva za razvoj, medtem ko smo v vladah tranzicijske levice lahko opazili nič manj kot govorico izključevanja. Ta se na neki način nadaljuje tudi sedaj, še posebej spričo dejstva, da se je javnomnenjski trend po poplavah krepko zasukal. Še zlasti po tistem, ko je postalo jasno, da se je Golobova vlada še pred kratkim odpovedala finančnim sredstvom EU za protipoplavno zaščito, medtem ko so župani nekaterih poplavno ogroženih občin velikokrat ukrepali kar sami. Že v prejšnji številki Demokracije je brežiški župan Ivan Molan v intervjuju pojasnil, da so nekateri deli občine Brežice še naprej poplavno ogroženi, ker birokracija in lobiji preprečujejo že zdavnaj načrtovano graditev HE Mokrice. Ko je v javnost prišla informacija, da vlada ne namerava spremeniti finančnih načrtov, da bi obljubljene milijone evrov nakazala levičarskim nevladnim organizacijam, in da je očitno glavni interes zlasti ministrstva za kulturo, da se najprej očistijo in sanirajo stari komunistični spomeniki (kar spominja na interes severnokorejskega režima, da ljudje tudi za ceno lastnega življenja ščitijo državne spomenike in podobe vladarjev), je vrag dokončno vzel šalo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
