Piše: G. B.
V novi številki revíje Demokracija pišemo, kako predsednik vlade Robert Golob reže SD kot salamo in kako je celotna njegova vlada zrela za interpelacijo. Razkrivamo, kako vladajoči zlorabljajo Sovo za politične potrebe. Vabljeni k branju intervjuja s predsednikom Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, sicer nekdanjim kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom. Pišemo tudi o tem, kako svet prehaja iz povojnega v predvojno obdobje, kako vlada ignorira zdravnike, pa tudi o dveh korupcijskih aferah, ki šele prihajata na dan.
Janez Janša je napovedal možnost interpelacije celotne Golobove vlade, rezultati javnomnenjske raziskave pa kažejo, da državljani interpelacijo v veliki meri podpirajo. SDS je interpelaciji že vložila zoper Emilijo Stojmenovo Duh (za digitalno preobrazbo) in Dominiko Švarc Pipan (za pravosodje). Prva čaka, druga bo verjetno prej pobegnila. Klemen Boštjančič je kot minister za finance v proračunsko rezervo za leto 2023 uvrstil nakup zgradbe na Litijski, čeprav je vedel, da v tem primeru ne gre za nepredvideni strošek. Iz proračunske rezerve se lahko namreč plačujejo le nepredvideni izdatki, sporen nakup stavbe pa to ni bil. Robert Golob je kot predsednik vlade plačilo stavbe iz proračunske rezerve potrdil, s tem ko je na sejo vlade 28. decembra 2023 uvrstil gradivo, ki je bilo za nameček izredno pomanjkljivo. Janez Janša, trikratni predsednik slovenske vlade, je ob tem opozoril, da ne pozna nobenega finančnega ministra katerekoli demokratične države, ki bi odobrila kaj takšnega, ne da bi se finančni minister o tem posvetoval s predsednikom vlade. Na vlogo trojice (Golob, Boštjančič in Švarc Pipan) v javnosti kar nekako pozabljamo. Gre pa tudi za ravnanje in odnos na ravni glavnih dveh koalicijskih partneric, Gibanja Svoboda in SD. V tem primeru Gibanje Svoboda reže SD kot salamo, kot v teh dneh ugotavljajo tudi drugi mediji.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Stečajni postopek ponosnih naslednikov ZKS
Dogajanje v preteklem tednu je pokazalo povsem oslabljeno SD, v kateri je predsednica stranke Tanja Fajon dejansko šibka figura vlade in koalicije. Že kongres stranke oktobra 2022 je napovedoval ta trend, čeprav je bilo sprva videti, da se stranka ponosnih naslednikov ZKS kljub bizarnim potezam, kot je klanjanje kipu Borisa Kidriča, krepi. Vendar je bil to samo zunanji vtis, ki je zbledel, ko je Klemen Žibert, glavni tajnik SD, prejšnji teden odstopil s funkcije in članom stranke napisal precej čustveno obarvano pismo, v katerem je namignil, da ne zdrži več pritiska. Kot je znano, je funkcija glavnega tajnika SD v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami voljena funkcija. Klemen Žibert jo je prevzel oktobra 2022, ko je na kongresu nasledil Dejana Levaniča, slednji pa se za nov mandat tajnika ni več potegoval. Kot je znano, je bila Tanja Fajon takrat potrjena za nov predsedniški mandat, vendar brez protikandidata, saj se poslanec Jani Prednik, ki so ga omenjali kot najverjetnejšega kandidata, ni spustil v tekmo. Nasploh je bilo čutiti precej razočaranja, da ima SD v tem mandatu samo šest poslancev. No, kljub temu je nekaj mesecev po kongresu sledila selitev strankinega »centralnega komiteja« iz razvpite Moskovičeve vile v nove prostore na Nazorjevi ulici v Ljubljani, v t. i. Prostor soodločanja, kar naj bi bila Žibertova zasluga, a vprašanje je, za kakšno ceno.
Politične zlorabe: Je SOVA zavajala javnost?
Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da na Sovi ni dokazov o vloženi kazenski ovadbi proti nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar in nekdanjemu prvemu možu policije Boštjanu Lindavu. Je Sova zavajala javnost, da bi pomagala predsedniku vlade Robertu Golobu? Zagovornika nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava menita, da je bila decembrska informacija o tem, naj bi bila Sova oba omenjena ovadila, namenjena samo njuni diskreditaciji. Po postopku informacijskega pooblaščenca je namreč zdaj jasno, da Sova ni napisala ovadbe, kar sicer ne pomeni, da ovadbe ni. Poznavalec varnostnih vprašanj, ki želi ostati anonimen, nas je opozoril, naj sledimo virom, ki so novico o kazenski ovadbi lansirali v javnost, prav tako pa moramo vedeti, da Sovo zavezuje Zakon o tajnih podatkih, kjer v 19. členu piše: »Če bi imela potrditev obstoja tajnega podatka škodljive posledice za interese ali varnost države, organ ob zahtevi za posredovanje tajnih podatkov ni dolžan niti potrditi niti zanikati obstoja zahtevanega podatka.«
Intervju: dr. Jože Podgoršek
Z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, smo se prejšnji teden pogovarjali o stanju v kmetijstvu, saj naš sogovorec to zelo dobro pozna. Poleg tega člani foruma že nekaj časa obiskujejo posamezne slovenske pokrajine, kjer pripravljajo zanimiva in dobro obiskana pogovorna omizja. Pogovor je potekal tudi o protestih kmetov tako v Evropi kot na posameznih slovenskih mestnih območjih, pa tudi komentarju o delu nove kmetijske ministrice se nismo izognili. »Glede na prej omenjene ukrepe te vlade in koalicije, ki škodijo slovenskemu kmetijstvu in podeželju, bi lahko rekli, da jim obstoj kmetov ni ena od ključnih ali pomembnih nalog. Odnos aktualne vlade do tega sektorja se je in se še vedno kaže tudi pri iskanju ministrov, kjer je ta sektor vedno zadnji. Močno nenavadno je, da predsednik vlade pozove kmetijsko ministrico k odstopu, a hkrati nima nikogar, ki bi prevzel ta resor,« je med drugim dejal.
V novi Demokraciji lahko preberete tudi intervjuje z Matejem Slaparjem, Marjanom Grdadolnikom in Gašperjem Peternelom.
Vlada ignorira akutni razpad zdravstva
Slovenija bo kmalu ob javno zdravstvo, zdravstveni sistem razpada, zdravstvena ministrica pa je še vedno na svojem položaju. Predstavljamo ozadje in najverjetnejše namere skupine »gromovnikov«, tistih, katerih glavna strategija je ščuvanje proti zdravnikom. Prioriteta vlade naj bi bilo zdravstvo in njegova reforma, ki naj bi zaživela s 1. januarjem 2024. Od tega ni nič. Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je zdravništvo grdo izigrala ter ne želi izpolniti dogovorjenega in podpisanega dogovora, sklenjenega v času, ko je resor vodil minister za zdravje iz Gibanja Svoboda Danijel Bešič Loredan in ga je Golob dobesedno nagnal z ministrskega mesta. Na mizo je položil že napisano odstopno izjavo in mu ukazal, naj jo podpiše. Takoj po lanskih novoletnih praznikih pa ga je pred novinarji in tv-kamerami pred vso slovensko javnostjo ponižal, ko mu je zapovedal, da se mora opravičiti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Bešič Loredan, zdravnik, je bil namreč pred tem kritičen do delovanja ljubljanskih zdravstvenih domov. Direktorica teh pa je (bila) Jankovićeva izbranka. Bešič Loredan je prišel navzkriž tudi z Dušanom Kebrom, nakazal je tudi, da se ne namerava ukloniti zahtevam civilne iniciative Glas ljudstva (uličnikom) pod vodstvom Jaše Jenulla.
Svet prehaja iz povojnega v predvojno obdobje
Rusija prehaja na vojno ekonomijo, da bi pokrila dosedanje izgube. Ali Putinove vojne ambicije segajo prek ukrajinskih meja? Vznemirjenje Zahoda, čeprav na papirju Nato prekaša Rusijo praktično v vseh kategorijah. Po ocenah bo v prihodnosti prišlo do spopada med Natom in Rusijo, vprašanje je le kdaj. Kot smo pisali že v zadnji številki, je vojna v Ukrajini ta čas v patpoziciji na bojišču, čeprav na nekaterih točkah, recimo v Avdiivki, stalno potekajo hudi spopadi. V dosedanji vojni sta obe strani utrpeli hude izgube v ljudeh in opremi, bojevanje pa je prešlo iz mobilnega v statičnega, v rovovsko vojskovanje, podobno tistemu v prvi svetovni vojni. Obe strani zbirata opremo in ljudi ter načrtujeta ofenzive, ki naj bi prebile nasprotnikove položaje. Medtem ko je Ukrajina predvsem odvisna od dobav iz tujine, pa je Rusija svoje gospodarstvo preusmerila v vojno ekonomijo in tako nadomešča izgube iz preteklih spopadov. To nadomeščanje pa sproža nervozo v Evropi in vse več ljudi se sprašuje, ali segajo Putinove vojne ambicije prek meja Ukrajine. In če, kako v tem primeru odreagirati. To je bila tudi glavna tema sestanka obrambnih ministrov in visokih vojaških poveljnikov zavezništva NATO pretekli mesec v Bruslju.
Geopolitična šahovnica in spremembe v svetovnem redu
V sodobnem geopolitičnem okolju se razvijajo kompleksni premiki, ki imajo potencial za temeljne spremembe v svetovnem redu. Zadnji dogodki odpirajo vrata različnim scenarijem, ki vključujejo ključne svetovne akterje, kot so Rusija, Kitajska, Evropska unija in Združene države Amerike. Rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je nedavno znova zaostrila izjava ruskega predsednika Vladimirja Putina, je postal ključna točka geopolitičnih razprav. Putinova izjava o potrebi po demilitarizaciji Ukrajine in preusmeritvi ruskih sil proti vzhodu odraža ne le vojaške strategije, temveč tudi širše geopolitične ambicije Rusije v regiji. To odpira vprašanja o vlogi Nata in evropske varnosti v primeru nadaljnje eskalacije konflikta ter potrebi po globalnem sodelovanju za ohranjanje miru in stabilnosti. Hkrati se Rusija sooča s pomembnimi demografskimi izzivi, saj upada število njenega prebivalstva. Zdajšnja politika privabljanja tujih delavcev kot odgovor na te demografske težave sproža etnične napetosti in zahteva previdno oblikovane migracijske politike. Konflikt in demografske dinamike bodo pomembno vplivale na notranje razmere v državi, kar bo imelo posledice na gospodarstvo in družbeno strukturo.
V novi številke Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Miran Černec, Lea Kalc Furlanič, Edvard Kadič, Peter Jančič, Irena Zagajšek, Andrej Čufer in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
